Darja Švajger: "Verjamem v čudeže"

Vrhunska pevka namreč še dandanes prepeva svoje uspešnice tako kot nekoč – prepričljivo in ganljivo. V zadnjem času pa se veliko posveča tudi poučevanju petja, kar jo zelo osrečuje.

Že več let ste predani poučevanju petja. Kdaj vas je začelo poučevanje pravzaprav zanimati?

Med študijem klasičnega petja sem obiskovala seminarje za džez petje. Tam so me kolegi prosili za kakšen nasvet in kmalu sem odkrila, da v tem uživam enako kot pri petju. Tako sem vpisala smer pevska pedagogika, klasika in džez. Poučevati pa sem se pravzaprav naučila šele z izkušnjami in prakso in učim se še danes.

Zanimivo je, da ste najprej šli na sprejemne izpite za igralko. Od kod je izvirala vaša želja po igralstvu?

Z igranjem sem bila povezana vso mladost. V prvem razredu osnovne šole me je učiteljica izbrala za vlogo Pike Nogavičke, ki sem jo potem igrala štiri leta. Pozneje sem se vpisala v dramski krožek, ki ga je vodil Tone Partljič. Moja mladostna leta so vezana na gledališče, igrala sem vlogo hčere v predstavi Don Juan se vrne iz vojne. Nastopala sem tudi v otroških predstavah. V četrtem razredu osnovne šole je prišel režiser Matjaž Klopčič na našo šolo in imeli smo avdicijo za film Vdovstvo Karoline Žašler. Bila sem izbrana in v filmu sem recitirala pesem. Takrat me je zanimalo predvsem igralstvo, obenem pa sem zelo rada pela, saj je bilo petje prisotno v naši družini.

Izhajate iz glasbene družine?

Nihče se ni profesionalno ukvarjal z glasbo, vendar so prababica, babica in mama prepevale. Moja mama je zmagala na prireditvi Pokaži, kaj znaš in še danes zelo lepo poje. Dar za petje je bil v naši družini, vendar sem ga jaz najbolj razvila.

Z gledališčem ste še vedno povezani, saj ste profesorica petja (predmet muzikal) na AGRFT, kjer ste tudi magistrirali.

Od leta 2015 sem docentka na AGRFT. Poučujem tudi na Akademiji za glasbo, saj sem dobila povabilo iz obeh akademij hkrati, kar me je zelo razveselilo, saj opravljam čudovito delo.

Je težko igralce poučevati solopetje?

Ne, je pa drugače. Vsi igralci niso glasbeno izobraženi, vendar so številni zelo nadarjeni. Če se pred tem niso nikoli ukvarjali s petjem, niso navajeni sistema dela, zato jih je treba naučiti kako in koliko vaditi. Tisti, ki so se že prej učili petja ali igranja instrumenta, se zavedajo, da je ukvarjanje z glasbo podobno treniranju športa. Če želiš teči na dolge proge, moraš namreč trenirati. Podobno je pri glasbi, saj je treba trdo delati. Večkrat povem svojim študentom, da bodo z glavo razumeli vse, kar jim govorim, a morajo telesu dati čas, da sprejme nove navade. Iščemo pozicije telesa in ustne votline, da lahko glas žlahtno in svobodno zazveni. Rekla bi, da poučujem zdravo in naravno petje.

Kakšno je zdravo petje?

Sproščeno. Petje je popolnoma naravna stvar. S tehniko pa si pomagamo do strukture in da ozavestimo, kaj počnemo. Znanje klasične tehnike petja sem prenesla in prilagodila za izvajanje drugih glasbenih stilov (muzikal, džez in popularna glasba ...).

Vaš glas je še vedno odlično ohranjen.

Da, vendar so se v času menopavze pojavile spremembe. Problem je predvsem nočno prebujanje in s tem nezadosten počitek. Z leti glas temni in se počasi lahko niža, kar je povsem naravno. Toda glas lahko ohraniš, če skrbiš zanj, vadiš in ga ohranjaš v formi.

Najbrž je pomembno, da skrbite za svoje telo.

Telo je naš instrument, zato je treba skrbeti zanj. Dih je energija, glasilki sta struni, nasmeh pa je naš zvočnik. Če želimo glas ohranjati v dobri formi, je treba poskrbeti za telo. V fitnes sem šla enkrat v življenju in nikoli več, ker mi to ne ustreza. Toda pred 17 leti sem na moževih knjižnih policah našla knjigo o jogi in z njeno pomočjo sem jo začela izvajati. Na srečo sem znala pravilno dihati zaradi petja, zato s tem nisem imela težav. Po jogi sem se počutila odlično, zato je postala moja zvesta spremljevalka.

Ne spadate med pevke, ki v ospredje postavljajo svoj videz, temveč slovite po izjemnem glasu. Verjamete, da je za uspeh na glasbenem področju najpomembnejši dober vokal?

Vsekakor. Toda za poklic pevca je potreben celoten paket, kamor spada tudi zunanja podoba, saj ljudje poslušamo tudi z očmi. Na srečo me nikdar ni premamilo razmišljanje, da je zunanjost pomembnejša od notranjosti. Zame je pomembna notranja struktura človeka. Svoje delo moraš namreč opravljati iskreno, ustvarjati je treba iz globin svoje duše.

Pesmi, ki jih izvajate, imajo sporočilno vrednost. Se morate poistovetiti z besedilom pesmi, ki jo izvajate, ali uporabite igralske sposobnosti, kadar vam pesem ni blizu, da se vživite vanjo?

Zelo sem pozorna na sporočilno vrednost pesmi, ki jih interpretiram. Besedila so zelo pomembna, saj želim s pesmijo povedati zgodbo. Sledim intuiciji in izberem pesmi, ki jih začutim. Toda v vsakem pevcu mora biti malo igralca. Včasih namreč s pesmijo pripoveduješ zgodbo, ki se te dotakne, čeprav je nisi doživel, zato je potreben kanček igralskega talenta, da lahko prepričljivo izvedeš pesem.

Igralski talent morajo imeti tudi udeleženci oddaje Znan obraz ima svoj glas, ki jim pomagate kot učiteljica petja. Je sodelovanje v oddaji za vas velik izziv?

Ja. Zelo mi je všeč sodelovanje v oddaji, saj rada raziskujem in svetujem pevcem, kako naj se lotijo določenega nastopa. Večinoma so veliki mojstri in se že pred vajo dobro pripravijo, vendar sebe doživljamo in slišimo drugače kot drugi, zato sem zunanji vodnik, ki jim pomaga pri izvedbi določene pesmi. Njihovi nastopi so videti zelo lahkotni, vendar so posledica trdega dela in talenta. Pogoj za nastop v oddaji je, da znaš peti in da imaš občutek za nekoga drugega, ki ga znaš nato imitirati.

Katero pevko bi najraje upodobili, če bi nastopali v oddaji?

Najbrž boste presenečeni, vendar znam oponašati Louisa Armstronga, zato bi se odločila zanj.

Pričakovala sem, da boste izbrali Celine Dion ali Whitney Houston, saj ste njune pesmi večkrat uspešno izvajali, kar ni preprosto. Ste se v otroštvu zavedali svoje nadarjenosti in sanjarili o tem, da boste postali pevka?

Ne. V najstniških letih sem poslušala disko, rok in klasično glasbo. Z mamo sva vsako nedeljo popoldne gledali muzikale in takrat sem se zaljubila v glasbo in muzikale, vendar nisem želela postati pevka, temveč igralka. Danes lahko rečem, da me na srečo niso sprejeli na AGRFT, sicer verjetno ne bi v taki meri odkrila svojega pevskega talenta. V srednji šoli sem obiskovala solopetje in profesorica mi je svetovala, naj grem na sprejemni izpit za klasično petje v Gradec. Med 40 kandidati sem bila izbrana tudi jaz, kar me je takrat zelo presenetilo. Nikakor si nisem predstavljala, da se bom ukvarjala s petjem in da bo to moj poklic.

Najbrž si tudi niste predstavljati, da boste postali ena od najboljših slovenskih pevk in da boste dvakrat nastopili na evrovizijskem odru.

Nič od tega nisem načrtovala. Sem zelo srečen človek, ker je potrebno poleg trdega dela tudi veliko sreče, da se vse tako izteče. Najprej sem študirala samo operno petje, a so me zanimali tudi drugi glasbeni slogi. Ko sem za nekaj časa pustila klasično petje, me je bilo strah to povedati staršem. Nisem jih namreč želela razočarati in obremenjevati. Nekega dne mi je pomagal pogovor z enim od mojih profesorjev, ki me je vprašal: Kdo bo živel vaše življenje – vi ali vaši starši? Takrat sem vedela, da moram slediti sebi.

So starši sprejeli vašo odločitev?

Mama je že pred tem slutila, kaj si želim, medtem ko je bilo očeta strah, da bom postala barska namesto operna pevka. Povedala sem jima, da želim slediti svojemu srcu in da ju lepo prosim, naj mi zaupata. Vsekakor razumem, da ju je skrbelo. Toda na srečo so se stvari lepo uredile.

Pravite, da je vaš uspeh posledica sreče, vendar ste morali za dosežke na glasbenem področju veliko delati in še vedno ste zelo predani svojemu delu. Vam ostane dovolj časa zase in za partnersko življenje?

Zelo se trudim, da si vzamem čas zase in za moža. Zasebno poučevanje sem morala žal do januarja prekiniti, ker bi bilo prenaporno in tako rekoč neizvedljivo. Z leti sem se morala naučiti postavljati meje.

Kdaj ste se naučili postavljati meje?

Pred tremi leti, ko sem poučevala na dveh fakultetah, sodelovala pri oddaji Znan obraz ima svoj glas in imela zasebne ure petja ter nastope in koncerte. Delala sem od jutra do večera, in ko sva se z možem odpravila na dopust, sem za teden dni obležala in pojavili so se tudi napadi tesnobe. Moje telo se je sesulo. Takrat sem si obljubila, da si tega ne bom več dovolila.

Vas je mož, ki je zdravnik, pred tem opozoril, da morate bolje skrbeti zase?

Nežno me je opozarjal, da moram paziti nase, vendar se nisem ustavila. Mislila sem, da moram biti vsemogočna in vse izpeljati, vendar je bilo moje telo povsem izčrpano. Ko sem se naučila postavljati meje, sem odkrila, da se svet ne bo porušil. Vse, kar počnem, me izpolnjuje, a tudi izčrpa.

Kako zapolnite praznino, ki se pojavi v mirnejšem obdobju?

Z meditacijo, sprehodom in branjem. Največ preberem med dopustom. Nazadnje sem brala knjigo Čutim, torej sem, zelo rada berem sufijsko poezijo. Najbrž je nenavadno, vendar poleti na plaži berem Freuda ali Junga. Po duši sem jungovec. Moj poklic zahteva poznavanje psihologije, zato berem veliko knjig s tega področja. Na moževih policah jih je ogromno.

Ste bolj umetniška duša, mož pa je bolj racionalen?

Oba sva racionalna, obenem pa sva umetniški duši. Ivo rad bere, igra klavirsko harmoniko in obožuje glasbo. Lepo se dopolnjujeva.

Med pripravami na intervju sem na spletu zasledila veliko člankov o tem, zakaj nimate otrok. Vas je prizadelo, da so mediji poročali o tem?

Ne, a preseneča me, da naj bi to bila tako zelo pomembna informacija o meni. Nekateri mediji pač radi pompozno objavljajo takšne reči. Na tem svetu živijo ljudje, ki imajo otroke, in tisti, ki jih nimamo. Vsak človek ima svojo pot.

Ste se pogosto zatekali k lepim zgodbam in glasbi, ker ste se počutili odtujeni od sveta, ki ni vedno prijazen in lep?

Sem pravljičarka in verjamem v čudeže. Rada imam lep svet, ljubeče odnose, lepoto, nežnost, umirjenost, veselje, radost, malo žlahtne norosti. Ne maram nevoščljivosti in zlonamernosti. Življenje je polno vzponov in padcev, ki jih je treba sprejeti. Tako zorimo. Odkar sem sprejela to večno valovanje, lažje živim.

Ste hitro spoznali, da je uspeh minljiv?

Uspehi so krasni, treba jih je proslaviti in se nagraditi, vendar se moraš zavedati, da življenje teče naprej. Nastopajočim v oddaji Znan obraz ima svoj glas sem svetovala, naj ne berejo, kaj mediji pišejo o njih, saj ne pišejo le lepih stvari. C. G. Jung je lepo zapisal: eni tretjini ljudi si všeč in te ima rada, eni je vseeno, kdo si in kaj počneš, ena tretjina pa te ne mara. Tako pač je.

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih