"Menim, da je Festival Ljubljana središče doživetij, tako za tujce kakor za naše domače. Ljubljana je poleti najlepša. Našim gostom se zdi nenavadno, da nikjer ne vidijo policije, da so ljudje prijazni, imamo odlično kulinariko in vina ..." so besede, s katerimi Darko Brlek, dolgoletni umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana, vabi na letošnji festival.
Story: Od kod ste se maloprej vrnili?
Iz Celovca, bil sem na Generalnem konzulatu RS, kjer smo na novinarski konferenci za avstrijske novinarje predstavili letošnji program Festivala Ljubljana. Sprejel nas je generalni konzul Milan Predan, bil je tudi Jan Ciglenečki, direktor predstavništva Slovenske turistične agencije v Avstriji, ki je predstavil turistične aktivnosti Slovenije.
Story: Drži, da se letos Festival Ljubljana odpravlja kar na potovanje okrog sveta?
Sfera Mundi - Potovanje okrog sveta je lepa zgodba o enem izmed prvih in največjih raziskovalnih projektov v zgodovini človeštva, ki je dokazal, da je zemlja okrogla. Po lanski uspešni otvoritveni predstavi Carmina Burana je bila enemu od vodij in režiserjev katalonske gledališke skupine La Fura dels Baus, Carlusu Padrissum, Ljubljana všeč takoj, ko je prišel. Tako sva že takrat začela pogovore, kaj še bi lahko tukaj naredili, in potem je prišel z idejo o Magellanovem potovanju okrog sveta. Svetovna praizvedba te predstave bo ravno na našem odprtju 28. junija na Kongresnem trgu.
Story: Bo predstava gostovala še kje?
Ta predstava bo pozneje vsaj štiri leta gostovala po vsem svetu v organizaciji La Fura dels Baus. Zelo pomembno je, da bomo mi koproducenti te predstave in s tem z njo prisotni na gostovanjih z našim logotipom, promocijo festivala, mesta Ljubljane in Slovenije.
Story: Je to vaša prva tako velika koprodukcija?
Z režiserjem Tomažem Pandurjem smo imeli osem koprodukcij in potem tudi z drugimi, tega je bilo kar precej. Vsi iščejo nove izzive, in ko je Padrissa prišel v Ljubljano, je na Kongresnem trgu, ki je za vsakogar presenečenje, videl izziv in rekel; "Naredil bi novo predstavo," in seveda sem bil za to.
Story: Kaj pravite o simboliki v predstavi Potovanje okrog sveta?
Prvič, lahko bi govorili o prvi evropski posadki, in drugič, na tej poti jih je veliko umrlo, od petih ladij se je vrnila samo ena. To je bil panevropski projekt, še nekaj jih je bilo v zgodovini, noben pa se ni prav dolgo obdržal zaradi različnih dejavnikov. Sedanja EU, ki je mogoče najdlje prišla v teh prizadevanjih, mora tudi prisluhniti in mogoče korenito spremeniti določene zadeve, da se ji ne bi zgodil razpad, kot se je nekdanji Jugoslaviji. Že zdavnaj sem ugotovil, da festivali odsevamo življenje. Glede na to, da je Slovenija del EU in ima evro, da smo vpeti v vse evropske integracije, čutimo vse prednosti in slabosti tega, kar čutita tudi Katalonija in Barcelona. So pa že v tistem času obstajale države, ki še zdaj krojijo usodo Evrope.
Story: Kakšno presenečenje se nam obeta na otvoritveni večer festivala?
Ne ustvarjam si nobenih pričakovanj, Padrissa bo naredil, kakor bo, prejeli smo skice, predstava pa se bo dokončno oblikovala zadnjih 14 dni z našo ekipo. Njih bo 20, vseh drugih, slovenskih izvajalcev pa 180. Mislim, da bo tudi pozneje na gostovanjih tako, da bo glavnina iz mesta, kjer se bodo stvari dogajale. Naša naloga je tudi, da lahko angažiramo slovenske umetniške sile, da se lahko naši ljudje, umetniki pokažejo in jim seveda omogočimo stik s trenutno najvišjimi svetovnimi trendi, kar je zelo pomembno, še posebej za tako malo državo, kot je Slovenija ali Ljubljana z 270 tisoč prebivalci.
Story: Je za takšne projekte treba odpreti vrata na stežaj in biti odprt?
Treba je videti potencial, ampak še prej odpreti vrata, si upati in stvari tudi speljati. Kar nekaj časa smo se dogovarjali za gostovanje Carmine Burane, potrebno je bilo tudi nekaj modrosti, tudi moči, da smo to speljali, in na koncu ti gospodje, ustvarjalci dajo svoj dotik in zaključijo s svojo estetiko, lepoto in tem, kar jim je lastno. Menim, da lanska predstava občinstva ni pustila hladnega, ta bo seveda popolnoma drugačna in verjamem, da tudi ta ne bo pustila hladnega občinstva.
Story: Kako se počutite kot krmar festivala sredi različnih tokov?
Poskušam čim lažje prepluti skozi vse tokove. Pomembno je, da tudi takrat, ko dobiš veter v bok, ne izgubiš smeri, treba je tudi popustiti, da se jambori ne zlomijo, če ne gre, bomo že potem, ko bo veter bolj ugoden. Predvsem je pomembno, da se zavedamo, da festival delamo za Ljubljano, za njene prebivalce in tudi obiskovalce, ki so iz Slovenije, okoliških držav in z vsega sveta, ter da imamo končno vizijo, ki je pogojena s tem, kaj je v določenem trenutku mogoče. Škoda je, da vse pade zato, ker kakšna stvar v določenem trenutku ne gre. Prišla bo kdaj drugič, mogoče nekoliko modificirana, mogoče bo videti še bolje. Podobno je pri festivalskem programu. Sestavljam ga tako, da se oprem na oporne točke pri ansamblih, ki so zelo zasedeni in kakovostni ter jih je težko dobiti. Njihova gostovanja so tudi finančno zelo zahtevna, ker so veliki stroški, in te stvari speljem po tem, ko lahko, kakšne pa so povezane samo z določenimi termini. Če je to zunaj in je slabo vreme in imamo rezervni termin, je to v redu. Če imamo do 1500 obiskovalcev, je tudi v redu, ker imamo potem Cankarjev dom, če pa je obiskovalcev več, se koncert posluša in gleda tako kot povsod na svetu pod dežniki. Vstaneš, odpreš dežnik in ga gledaš do konca stoje.
Story: Je Pandurjev Faust glede na pogoje zahteval prilagajanje?
Dve predstavi bosta na festivalu v preddverju poletnega gledališča, ker do takrat še ne bo končano, gotovo bosta bolj intimni, ker bo občinstvo bliže odru. Imamo pa potem izziv na drugih predstavah in koncertih, ki bodo preneseni s poletnega gledališča, ker julija še ne bo končano, avgusta pa nadaljujemo v Križankah, brez strehe. Te prireditve bodo prenesene na Kongresni trg. Namesto dveh ali treh prireditev bomo zdaj imeli približno 12 prireditev na Kongresnem trgu, kar festivalu daje novo dimenzijo in izkušnje. Menim, da bo zanimivo.
Story: Računate, da boste s Potovanjem okrog sveta v Ljubljano pripeljali kakšno novo priložnost?
To so izjemne priložnosti, tako smo počeli tudi v preteklosti, s Pandurjem in drugimi. Gre za odpiranje, širino in predvsem za medkulturne stike, ki so izjemno pomembni. Delali smo skladatelja in dirigenta Tan Duma, ki je sicer dobil oskarja za filmsko glasbo, čeprav je šlo popolnoma za kitajsko izročilo. Lahko smo videli, da se dobra dela povsod primejo. Zanimivo je, da so tudi naši, ki potujejo po svetu. Zelo vesel sem, da se letos na koncertne odre v Sloveniji 6. septembra vrača Marko Letonja, ko bo dirigiral Orkestru Slovenske filharmonije. Nastopil bo kup mladih solistov, ki so začeli v glasbenem ciklu Mladi virtuozi in na Božičnih koncertih na Festivalu Ljubljana, ki so zdaj stari 30, 35 let in so v svetovni špici. Živijo zunaj Slovenije in zdi se mi prav, da jih povabimo, da tudi doma pokažejo, kakšna kvaliteta je. Potem sta tu še oba filharmonična orkestra iz Slovenije, Big Band, obe operi, tudi baleta, ki jih uporabljamo v različnih koprodukcijah, ki tudi držijo korak s svetovnimi trendi. V bistvu prirejamo festival za petmilijonsko mesto, čeprav ima država dva milijona prebivalcev. To pomeni, da je normalno, da prihajajo ljudje iz okoliških držav in tudi od drugod.
Story: Morda Slovenci prevečkrat vnaprej razmišljamo, da se nečesa ne da?
Treba je izpluti!
