Darko Brlek je eden izmed tistih, ki našo prestolnico že več kot 25 let bogati s številnimi kulturni dogodki, ki se lahko samozavestno postavijo ob bok svetovnim, umetniškim in glasbenim odrom. Čeprav že vrsto let ustvarja kulturni program za Festival Ljubljana, nima zaradi tega nič manj energije, ampak je predan svojemu delu, poleg tega pa je poln načrtov in idej vse tja do leta 2022, ko bo ljubljanski festival praznoval okrogel jubilej.
Preden se dotakneva bližajočega se festivala, nas zanima, kako napreduje prenova Križank. Kdaj bo ta poletni ambient zaživel v vsem svojem sijaju?
V okrnjeni obliki bo znova zaživel avgusta, na žalost pa takrat še ne bo strehe, ker je statika stavbe, v kateri je šola za oblikovanje in fotografijo, tako slaba oziroma ne ustreza standardom, tako da ne moremo vpeti te strehe tako, kot je bila vpeta prejšnja streha po načrtu inženirja Miloša Marinčka. Najprej bo treba sanirati to stavbo, šele nato bo mogoče vpeti streho. Zelo si prizadevamo za dogovor med MOL in ministrstvom za šolstvo, da bi MOL prevzel celoten kompleks, torej Festival Ljubljana in Križanke, in bi se potem lotili temeljite prenove, ker so tukaj na voljo še evropska sredstva, poleg tega pa gre za državni in kulturni spomenik prve kategorije. Začeli smo že pripravljati konservatorski načrt, saj gre za daljši poseg oziroma za daljše obdobje. Prepričan sem, da bodo po prenovi Križanke eno najlepših prizorišč za poletne prireditve na svetu.
Kaj pa se dogaja s križevniško cerkvijo?
Križevniška cerkev je bila pravnomočno v naravi s sodbo upravnega sodišča vrnjena cerkvi. Mi smo jo že izpraznili in ni v uporabi, vse skupaj čaka na predajo. Vendar pa smo vložili predlog za revizijo, saj se s takšno odločitvijo ne strinjamo in mislimo, da so bila kršena nekatera osnovna načela. Vsekakor pa odločbo sodišča spoštujemo.
Ljubljana Festival bo letos zaživel že v svoji 66. izvedbi. Kako drugačen bo v primerjavi s preteklimi izdajami in kako ste pripravljeni glede vremena, saj bo veliko prireditev na prav Kongresnem trgu?
Novo in dolgo festivalsko sezono, ki smo jo sicer že začeli 31. maja s pihalnima orkestroma – Godbo Slovenskih železnic Zidani Most ter Policijskim orkestrom – bodo zaznamovali žanrsko pestri dogodki v izvedbi vrhunskih mednarodno priznanih umetnikov. Eden najpomembnejših dogodkov pa bo zagotovo njegovo odprtje 28. junija na Kongresnem trgu. Ponosni smo, da bomo po lanskem izjemnem uspehu scenske kantate Carmina Burana naredili še korak najprej. V koprodukciji z znamenito gledališko skupino La Fura dels Baus in svetovno priznanim režiserjem Carlusom Padrisso pripravljamo svetovno premiero predstave Sfera Mundi – Potovanje okrog sveta, ki bo odprla letošnji festival. Glede vremena pa – vreme bo. (smeh) Vedno imamo plan B oziroma rezervni termin, ki je naslednji dan, ampak mislim, da bomo vse izpeljali po prvotnih načrtih. Čeprav, veste, mi vsi skupaj pogosto malce preveč kompliciramo zaradi vremena, saj na primer v tujini obiskovalcev slabo vreme ne zmoti. Pri nas pa, kot da smo iz sladkorja. (smeh)
Kako vam uspe skupaj zbrati vsa ta imena, kar zagotovo ni mačji kašelj?
Za nas je predvsem pomembno, da se držimo dogovorov in pogodb, da so pogoji dobri ter da smo redni plačniki. To so vse stvari, ki so pomembne. Vse skupaj pa načrtujemo za tri, štiri leta vnaprej. Seveda je pomembno, kdo vse je na Festivalu Ljubljana, ki je eden izmed največjih v Evropi. Do leta 2021 imamo večino stvari že dogovorjenih, seveda pa se pogovarjamo že za leto 2022, ko bo na sporedu 70. festival.
Kaj pa obiskovalci, je več mladih, starejših ali mešano?
Občinstvo je različno, predvsem pa so vseh generacij, kar je razumljivo zaradi raznovrstnega programa. Veliko ljudi pridobimo z delavnicami za otroke, ki so štiri in so brezplačne. Z otroki pridejo še starši in drugi sorodniki, tako da se ustvari mreža in preprosto začnejo živeti s Križankami in tem festivalom, kar se mi izjemno pomembno.
Na čelu festivala Ljubljana ste že več kot 25 let; kako drugačen je festival v primerjavi z začetkom in kako drugačni ste vi?
Spomnim se, da smo takrat imeli še faks, ki danes skoraj ni več v uporabi. Takrat je bilo to čudo tehnike. Vse pogodbe so šle po hitri pošti. Pred letom 1989, ko sem bil še v Operi, pa smo imeli teleks, saj faksa še ni bilo. Danes je drugače, saj se lahko dela in delo usklajuje od kjerkoli, sploh ker živimo v digitalnem svetu. Festival pa je vsekakor večji, bolj raznolik, bolj znan, je dražji, pa mogoče tudi bolj okreten. Sploh pa se vidi naš napredek, kadar selimo predstave, saj nihče ne more verjeti, kaj vse pomeni, če za neko predstavo menjamo prizorišče. To je skoraj vojno stanje. (smeh)Ampak hvala bogu, da imamo do minute natančne svetovne vremenske napovedi, tako da lahko vse skupaj lažje načrtujemo.
Kaj počne Darko Brlek, ko ni vpet v vse to kulturno dogajanje? Kaj vas takrat najbolj osreči?
Vadim klarinet (smeh), ne le za 'gušt', ampak kar resno. Poleg tega pa se ukvarjam s svojima punčkama. To sta stvari, ki me osrečita.
Ker ste veliko zdoma – vas družina zelo pogreša ali pa so se na to navadili?
Ja, me kar pogrešajo. A ko smo skupaj, smo skupaj. Takrat se poskušam odklopiti od vsega, seveda kolikor se pač da. Tudi telefon pustim v drugi sobi. Kadar lahko ob obisku drugega festivala vzamem s seboj svoje najbližje, pa gremo vsi štirje skupaj, kar tudi ni slabo.
Glede na to, da je festival skoraj vse poletje, si boste vzeli kaj časa za počitek in odklop?
Odklopim se na koncertu. Torej, če je koncert vrhunski, in večina jih bo, mi to napolni dušo in uživam v predstavi. Drugače so tu podaljšani vikendi na Dolenjskem ali v Portorožu, pa tudi kakšno potovanje se najde. V prvi polovici avgusta me ni, takrat si privoščim kakšen teden dopusta, čeprav mi je žal, ker imamo v tem času res krasne komorne koncerte, ki jih bom zamudil.
Besedilo: Alesh Maatko