Za veliki zaključek letošnjega Ljubljana Festivala bomo lahko tri večere zapored poslušali Mariinsko gledališče, ki mu bo dirigiral veliki Valerij Gergijev.
Po besedah direktorja in umetniškega vodje festivala Darka Brleka bo Gergijev po 20 letih gostovanja v Sloveniji sprejel veliko državno odlikovanje.
Story: Jubilejni 65. Ljubljana Festival se bliža h koncu. Kaj nam lahko poveste o treh zaključnih večerih, na katerih bo Mariinskemu orkestru dirigiral Valerij Gergijev?
Rekel bi, da je celoten festival potekal izjemno dobro, na zelo visoki umetniški ravni, imamo izjemen obisk in je sploh od 16. avgusta naprej, ko smo ponovno začeli muzikal Vesna, vse skupaj en veliki finale tja do samega konca 29. avgusta, ko bo na sporedu Wagnerjev Siegfried v izvedbi Mariinskega gledališča, kakor tudi 30. avgusta z Wagnerjevo opero Somrak bogov, prav tako v izvedbi Mariinskega gledališča, in še 31. avgusta koncert s pianistom Behzodom Abduraimovim in Mariinskim.
Story: Zanimivo je to, da Gergijev v Slovenijo prihaja že 20 let.
Prvič sva se srečala, ko sem šele začel delati na Festivalu, v Cannesu, na Philipsovi predstavitvi filma o Gergijevu. Takrat je bil šef dirigent Rotterdamske filharmonije in zraven tudi direktor Mariinskega gledališča. Ko so ga leta 1988 imenovali za vodjo Mariinskega gledališča, sem tudi sam dobil idejo, da bi lahko bil direktor Opere in baleta v Ljubljani. Oficir jugoslovanske vojske mi je rekel, da se prijavim, češ da so tudi v Mariinskem imenovali enega smrkavca za glavnega direktorja, in to je bil Gergijev. Rekel je, če so to lahko naredili v Sovjetski zvezi, potem bi lahko tudi v Jugoslaviji. Res pa je, da sem že pri 23 letih bil predsednik sveta v Operi in baletu Ljubljana.
Res je, da Gergijev v Ljubljano prihaja že 20 let, prvi ga je v Ljubljano pripeljal Jeff Pivac leta 1997, ko je gostoval v okviru Evropskega meseca Ljubljani v Cankarjevem domu. Najbolj žalostno je to, da je bila dvorana pol prazna, saj ljudje sploh niso vedeli, kaj je to Mariinski in kdo je Gergijev. Potem pa smo mi začeli celo plejado njegovih gostovanj in seveda dvorana ni bila nikoli prazna. Pred štirimi leti je tudi nastopil trikrat, in sicer najprej julija, potem pa smo še izvedli oba Wagnerja, Rensko zlato in Valkiro. Na novinarski konferenci letošnjega festivala je pobudo za veliko državno odlikovanje dal novinar Marjan Zlobec, z županom sva se spogledala in potem tudi predlog vložila v kabinet predsednika države. Pred časom pa so nas obvestili, da se bo to zgodilo, kar mi je izjemno všeč.
Story: Kako vam ga uspe vsakič znova dobiti v Slovenijo?
Všeč sta mu Ljubljana in Slovenija, ker smo Slovani. Oni nas kličejo slovenski bratje, ne glede na politiko in sistem. Druga stvar, ki je zelo pomembna, je seveda to, da ima Mariinski v Cankarjevem domu takšne pogoje kot v svoji hiši. V Sloveniji se počuti dobro, ima vse pogoje, ki so potrebni za kakovostno delo, všeč pa sta mu tudi naša kulinarika in vina.
Story: V čem je posebnost Gergijeva, ki spi le po tri ure?
Prav gotovo je najmočnejša glasbena figura v Rusiji. Poleg tega, da vodi Mariinski je trenutno še šef dirigent v Münchnu, kjer je mandat podaljšal.
Story: Kaj pomeni za nas, da bomo slišali glasbeni drami Siegfried in Somrak bogov?
S tem bomo v Sloveniji prvič slišali celotni Wagnerjev cikel Nibelungov prstan, prvi dve operi smo slišali leta 2013, zaključek tega cikla pa se bo zgodil letos, konkretneje 29. in 30. avgusta. Ker je nacistična ideologija zelo veliko uporabljala Wagnerjevo glasbo, je do njegove glasbe precej dolgo vladal čuden odnos. Dejstvo je, da noben skladatelj ne more biti odgovoren za nobeno ideologijo, ki uporablja njegovo glasbo. To se je pokazalo pozneje, ko so Wagnerja začeli izvajati v Izraelu. Mariinski je v Rusiji postavil celotnega Wagnerja in zdaj ga tudi mi z Mariinskim postavljamo v Sloveniji.
Story: Kako se počutite ob zaključku festivala?
Dobro, hitro je minilo, čeprav smo začeli že februarja in je 6. junija bila premiera Vesne ...
Story: Ste premalo utrujeni?
Saj ni pomembno, kako si utrujen, pomembno je, koliko uživaš.
Story: Ste ponosni na letošnji festival?
Zdaj se ukvarjamo s tem, da prepričamo vse odločevalce, da je treba Križanke zadržati v kompleksu. Govorim o cerkvi in upamo, da bo cerkev ostala del kompleksa in jo bomo lahko, ko bomo pravnomočni lastniki Križank, v celoti obnovili.
Suzana Golubov
