Umetniški vodja in direktor Ljubljana Festivala Darko Brlek se že 24 let trudi pripeljati na festival zanimive in kvalitetne stvari z vsega sveta. Zanj je to, da nekdo pride na prireditve, čast in tudi velika odgovornost.
Story: V kakšnem stanju je 64-letni Ljubljana Festival?
Vsaka zgodba je nova, vsak festival unikaten, vsako leto drugačne razmere, letos še posebej, ker smo v Križankah brez strehe.
Story: Kaj to pomeni za festival?
Morali smo sneti vso streho, vmes smo pokrili oder, da bodo prireditve potekale normalno, bo pa seveda dosti manj prijetno, če bo deževalo. Sicer smo novo streho načrtovali čez tri leta, a je sneg to pospešil, kakor tudi finančne priprave, ki temu sledijo. Vse je za nekaj dobro, saj projektiramo novo streho, ki bo sodobnejša, hitrejša in tudi boljša, kar se tiče akustike. Predvsem ne bo toliko škrabljanja po strehi, ko bo deževalo. Streha bo senzorska in bo sama odreagirala na vremenske pojave. Kar pa se tiče festivala, je ta v odlični kondiciji.
Story: Kako pa je glede programa?
Menim, da nam je uspelo sestaviti zanimiv program, vsem dogodkom je skupna kakovost. Prepričan sem, da bodo naši obiskovalci zadovoljni s prikazanim. Imamo nekaj velikih ansamblov in imen, tako pevskih kakor solistov na instrumentih, tudi dve gledališki predstavi. Izredno nam je žal, da se je za vedno prekinila serija Tomaža Pandurja. Razen Tolstoja in Kaligule smo izvedli vse njegove predstave od leta 2002. Bili smo tudi glavni producenti pri predstavi 100 minut. Kakorkoli, gremo naprej s programom, lahko rečem s kar lepo bero vrhunskih interpretov, tudi streha nam ne bo povzročila prehudih težav, saj smo vse dogodke, ki zahtevajo akustiko, načrtovali v Cankarjevem domu ali Slovenski filharmoniji. Za dogodke, ki bodo v Križankah, imamo v primeru dežja rezervirano Gallusovo dvorano.
Story: Direktor Orkestra zagrebške filharmonije, s katerim boste letos sodelovali, Mirko Boch, je povedal, da je kar ljubosumen na festival.
Veliko obiskovalcev iz Zagreba in predvsem s Kvarnerja že prihaja v Ljubljano na festival. Pri njih imajo težavo s pogostimi menjavami vodstvenega kadra, zaradi česar je težko peljati kontinuirano zgodbo, festival. Denar pa je vedno stvar prioritet. Tiste, ki odločajo o tem, čemu bodo namenili javni ali sponzorski denar, je treba prepričati, da je projekt, pri katerem delate, tega vreden. Mi to počnemo že 25. leto in tkemo tesne odnose z Mestno občino Ljubljana, z vsemi dosedanjimi županjami in župani ter seveda tudi s sponzorji in obiskovalci.
Story: Se bo treba vedno bolj opirati na denar sponzorjev?
Brez mestnega denarja ne bomo zmogli. Sicer pa gre za sinergijo, kulturni turizem, ki je vedno močnejša gospodarska kategorija in prinaša tudi vedno več prihodkov. Prav gotovo je veliko turistov v Ljubljani tudi zaradi festivala. Navsezadnje že sami rezerviramo precej hotelov z nastopajočimi, mislim, da jih bo letos okoli tri tisoč, kar je šest nočitev, če vsak v povprečju prespi dvakrat. Tu so še vse restavracije, kjer nastopajoči jedo, taksi prevozi, ne nazadnje še kdaj obiščejo Ljubljano z družino. Ljubljana je vedno bolj prepoznavna po kulturni ponudbi, tudi po tem, da je zelena prestolnica Evrope, da ima pešcone, veliko zelenja in je varna. Pomembno je, da vse to poteka koordinirano pod vodstvom mestne hiše, župana Zorana Jankovića in podžupanje Tjaše Ficko ter prof. Janeza Koželja, ki skrbi za urbanizem in obnovo Ljubljane. Včasih smo zavidali Salzburgu ali Gradcu lepe ulice, dobro kavo in rogljičke, zdaj pa imamo vse to in še več pri nas. Veliko potujem, ampak vedno znova vidim, da imamo v Ljubljani visoko kvaliteto življenja.
Story: Sodelovanje z Orkestrom zagrebške filharmonije je eden od vrhuncev festival, katere pa bi še lahko izpostavili?
Orkester zagrebške filharmonije bo na festivalu gostoval kar trikrat, in sicer 27. junija na odprtju festivala, ko bodo skupaj s Slovensko filharmonijo spremljali basbaritonista Erwina Schrotta, potem pa še 4. in 5. julija, ko bodo nastopali skupaj s pianistom Denisom Macujevim. Tretji koncert je za zdaj predviden 8. julija v Zagrebu na Trgu kralja Tomislava. Treba je omeniti Otella 6. in 7. julija, ko bosta Otella pela dva gostujoča tenorja. Potem je tu Konfucijev balet iz Pekinga, ki ga je koreografirala Konfucijeva vnukinja iz 77. generacije. Tudi ruski državni ansambel ljudskih plesov Berliozka, ki goji posebno vrsto plesa. Gre za plesalke, ki delujejo, kot da lebdijo. Avgusta pa bo cel kup vrhunskih dogodkov.
Story: Zaradi česa se bo avgusta izplačalo biti v Ljubljani?
Po 17. avgustu, ko ljudje pridejo z dopustov, in do 13. septembra se nam obeta parada vrhunskih dogodkov: od londonskih simfonikov do Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga, Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, koncerta Vlada Kreslina, skupine Laibach s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ...
Story: Imate razlog za to, da ste ponosni tudi na letošnji festival?
Seveda ne bomo pripeljali vsega, kar smo želeli, saj imamo finančne omejitve, bomo pa pripeljali kar veliko. Upam si reči, da je program kvaliteten in zanimiv.
Story: Letos ste dodali novo prizorišče. Za kaj gre?
Povezano s kulturnim turizmom smo k sodelovanju povabili Akademijo in konservatorij za glasbo. Nastopajoče bomo nagradili s honorarjem, obenem pa bo za njih nastop tudi referenca. Hkrati bomo oživeli reko s šestimi ladjicami, na katerih bodo med 28. junijem in 2. julijem vsak dan med 10. in 22. uro potekali koncerti. Obiskovalci pa ne bodo plačali nič več kot vozovnico za ladjo.
Story: Na kaj ste še posebej ponosni za skoraj četrt stoletja umetniškega vodenja festivala?
Ponosen sem na vse skupaj, da nam je uspelo oblikovati ekipo, ki dobro dela, in v vseh teh letih pripraviti programe, s katerimi so bili naši obiskovalci zadovoljni, saj število obiskovalcev iz leta v leto počasi raste. Imamo tudi precej mlado publiko, saj v nekaterih državah, v katerih koncertiram, ne vidim skoraj nič mlade publike.
Story: Rdeča nit Ljubljana Festivala je klasična glasba. To dokazuje, da je klasika le lahko zanimiva tudi širšemu krogu poslušalcev?
Treba je pazljivo izbrati program, izvajalce, ki morajo biti kvalitetni. Našemu festivalu je skupna kakovost, bodisi da gre za komorne koncerte, ki jih bo veliko v križevniški cerkvi z odličnimi solisti, bodisi da gre za muzikal: Mamma Mia! ali Cvetje v jeseni v Križankah. Tukaj ni sreče, treba je poznati stvari, razmisliti, razmišljati tudi marketinško in določiti pravo ceno. Ko ljudje ugotovijo, da so za svoj denar dobili, kar so pričakovali, pridejo še drugič, tretjič ... Imamo klub Festivala Ljubljana, h kateremu vabim tudi vaše bralce. Klub ima več kot dva tisoč članov, ki imajo ugodnosti, mi pa s tem gradimo bazo občinstva, ki nam je zvesto, kar je za nas velika zaveza. Kajti če se je nekdo včlanil in hodi na naše prireditve, določeni posamezniki so porabili tudi do tisoč evrov na poletje za vstopnice, je to za nas izredno pomemben prihodek, čast in tudi velika odgovornost.
Direktor Orkestra zagrebške filharmonije Mirko Boch
"Prvič Orkester zagrebške filharmonije vabi Slovence, da pridejo v Zagreb na festival Zagrebačko kulturno ljeto, v okviru katerega se bo od 25. junija do 12. julija letos prvič dogajal open air festival Zagreb Classic, in sicer na trgu Trgu kralja Tomislava, kjer bo zbral številne prvorazredne simfonične in operne orkestre, na čelu z Orkestrom zagrebške filharmonije. Sicer pa sem ljubosumen na Ljubljano in Darka, ker imate fenomenalen festival, za katerega je potrebno mnogo dela in truda."
Napisala: Suzana Golubov
Fotografije: Goran Antley
