Evforija, medijska izpostavljenost in obveznosti ob zmagi v oddaji MasterChef so se umirile. A Darka ni nič lažje ujeti, saj ima čedalje več dela.
Kako se vam je po zmagi spremenilo življenje?
Največja razlika je v tem, da me zdaj ljudje poznajo. Ljudje se želijo pogovarjati, slikati z mano. Sem odprt človek in s tem nimam problema. V realnem življenju nimam slabih izkušenj, na družbenih omrežjih pa je druga zgodba, tam gredo komentarji večkrat preko meje. Še vedno sem presenečen, ko pridem na lokacijo, kjer bom delal, in je tam moja slika na veleplakatu. Pa več tekanja in vožnje po Sloveniji je, več sestankov, dogovarjanj, usklajevanj, prisotnosti na družbenih omrežjih ... Preostalo pa je ostalo enako, mislim, da sem sam ostal enak, edino kakšen dolg manj imam.
Zmagovalci resničnostnih šovov imate omejen rok trajanja, kako se boste znašli, kakšni so vaši načrti?
Moj uspeh ni odvisen od pojavljanja v medijih. Že zdaj je tega bistveno manj, kot je bilo po zmagi, dela imam pa čedalje več. Sam bom vse življenje kuhal, ljudje bodo vedno lahko pri meni jedli in tako bom skrbel za družino. Zato me za prihodnost ne skrbi.
Cilj oz. želja je seveda lastna restavracija. Se že nekaj dogovarjam z investitorji, denarja za zmago je bistveno premalo za kaj takega. Na Primorskem je luknja, kar se tiče kulinarike. Dobiš kalamare, ribo, pico, pašto pa hamburger in čevape. Primorska bi se morala bolj potruditi tudi za domačine, in ne samo za turiste. Septembra se veliko lokalov zapre, češ da ni gostov. Pa saj ni čudno, na Primorskem ne dobiš dobre gobove juhe, zakaj bi morali Primorci jesti samo brodet in polento? V Ljubljani, na Štajerskem in v Prlekiji se dosti bolje je. Na Obali pa brancin in kalamari. Ni lokalov, kjer se lahko kakovostno naješ po sprejemljivi ceni. To želim spremeniti.
Vrniva se še malce nazaj v sam šov. Kako je bilo?
Izredno naporno. Snemali smo tudi po 18 ur na dan. Ogromno čakanja za malo akcije. Edino realno je prikazan čas, ko kuhamo. 45 minut je 45 minut. Vse drugo se pa vleče. Snemali smo od sedmih zjutraj do dveh, pol treh zjutraj. Moraš biti v dobri fizični in psihični kondiciji. Sam sem dokaj močan človek, pa me je nekajkrat prijelo, da bi vse pustil in odkorakal ven. Na začetku je zanimivo, veliko ljudi je okoli tebe, vse je novo, na polno se dogaja. Potem pa pridejo utrujenost, domotožje, doma se zgodijo stvari in ti bi rad bil zraven, pa ne moreš, začnejo se nesoglasja med tekmovalci, grupiranje, ljudje odhajajo, včasih se ti zdi, da tudi kdo po krivici, da bi si odhod zaslužil nekdo drug, težko je ... Meni je žal, da je Valentina tako hitro zapustila oddajo, lahko bi še marsikaj pokazala, ker punca obvlada kuhinjo, zlasti sladice. Ampak tak je ta šov. Včasih ima kdo srečo in se prebije naprej, drugi pa potem izpade ... Šov traja 64 dni. Zunaj mine mimogrede, notri se pa vleče. Včasih res ni bilo lahko ... Ampak na koncu se je izplačalo.
Kaj bi svetovali vsem, ki v tem trenutku razmišljajo, da bi se prijavili v oddajo (če seveda sploh bo nova sezona)?
Bistvo tekmovanja je, kako se znajdeš v kuhinji s posameznimi sestavinami. Taktike ni. Vse je odvisno izključno od tebe. Vsakič je treba dati od sebe maksimum in upati, da bo sodnikom všeč, da bo dovolj. Za nekatere ljudi res ne vem, kaj so razmišljali, ko so se prijavili. To, da skuhaš dobro juho in pečenko, zagotovo ni dovolj. Moraš dobro poznati osnovne tehnike, poznati kose in vrste mesa, temperature, na katerih se kuhajo oz. pečejo, pripraviti iz nule različne vrste testa ... Res moraš znati kar dobro kuhati. Izraz amaterski kuhar je do neke mere zavajajoč. Če hočeš vsaj približno uspeti, moraš imeti odlično kuharsko znanje. Do naslednje sezone, če sploh bo, naj tisti, ki razmišljajo o prijavi, čim več kuhajo, čim več različnih jedi. Ne smejo si privoščiti, da izpustijo področje, ker jim iz kakršnega koli vzroka ne ustreza. Treba je znati pripraviti tako meso kot zelenjavo, pa predjedi, glavne jedi in tudi sladice. Slaščičar in kuhar sta z razlogom ločena poklica. Tu pa je treba obvladati oboje.
Kaj vas največkrat prosita hčerki, da jima skuhate, in kaj najraje jeste sami?
Ajda ima najraje špinačo in krompir. Potem se jima pridružita še Ida in Maja, moja žena, pa skuham. Špinačo, pire krompir, žena ima raje jajce, hčerkama pa naredim piščančje 'fingerse'. Malo je manjkalo, da nisem špinače in pire krompirja pripravil za predstavitveno jed v MasterChefu. Postregel bi jo v kozarcu z rumenjakom, vloženim v toplo olje ... Drugače pa sem sam vsejed, vse imam rad, vse tudi rad kuham. Doma jemo tradicionalno, sezonsko. Poleti veliko zelenjave, mladi krompir, meso na žaru ... pozimi pa enolončnice, večji kosi mesa, kislo zelje ... Bolj običajne stvari.
Besedilo: Vera Simončič Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, osebni arhiv