Simpatični voditelj in maneken David Urankar s pozitivno energijo, sproščenostjo in dobro voljo na nacionalni televiziji navdušuje že več kot deset let. Zadnja leta je del priljubljene jutranje oddaje Dobro jutro, v vlogi manekena ga je mogoče videti na reklamnih panojih in modnih brveh, ne nazadnje pa vodi različne prireditve.
Kljub številnim obveznostim pa mu še vedno ostane dovolj časa za športne aktivnosti in za družinico, ki pa se lahko že v kratkem poveča.
Preden začneva – malce za šalo, malce zares ... Na vašem Instagramu so med zadnjimi objavami kar dve fotografiji s turškim zvezdnikom Burakom. Kdo je lepši, vi ali Burak?
Haha, odvisno od dnevne forme – ampak moram priznati: Burak je bil v Ljubljani kar v formi. (smeh)
In če še malo ostaneva pri turškem zvezdniku, kako vam je sicer ostalo v spominu to evforično srečanje, ki je bilo polno nepozabne energije?
Včasih človek podzavestno podvomi o srečanjih z zvezdniki, z vso evforijo, ki spremlja Buraka, Esmeraldo, gorskega zdravnika ... Ampak v trenutku, ko stopiš na oder in vidiš, koliko ljudi je tam z res dobro energijo, ki so prišli pozdravit junaka svoje najljubše serije, potem razumeš. To je 'feel good' dogodek – ne vem, kaj je drugače pri sprejemih nogometnih zvezdnikov, glasbenikov ali pa hollywoodskih zvezd (upam, da ne bo zdaj kdo preveč užaljen). Če bi prišel v Ljubljano Cristiano Ronaldo, bi bilo prav tako ogromno oboževalcev in oboževalk. Najljubši igralec v najljubši ekipi je v vzporednem svetu za nekoga lahko ravno tako pomemben kot glavni akter v telenoveli. Sem pa vesel, da sem lahko povezoval dogodek, si delil oder z Burakom. Vsakič znova me navdušita energija in prezenca, ki ju premorejo takšni kalibri.
Ste morda tudi kaj evforični, ker ste 18. junija začeli kot sovoditelj Poletne scene?
Zelo sem vesel, da sem tudi letos del te super ekipe. Vsaka oddaja, še zlasti takšna, ki poteka v živo, prinese adrenalin. Je pa res, da je ob takšnem vzdušju, kakršno spremlja Poletno sceno, res užitek delati in ustvarjati.
Glede na to, da boste del Poletne scene, mar to pomeni, da za zaslužen dopust ne bo časa?
Tudi za dopust se bo našel čas! Čez poletje smo, predvsem za konce tedna, res veliko na morju, tako da niti ne pogrešamo kakšnega daljšega poležavanja. Se mi zdi, da vikend skoki ravno prav razbijejo delovni ritem.
In kam se boste odpravili na oddih?
V hrvaški Istri smo že napol domačini, morda bomo kakšen večdnevni izlet izkoristili za večje evropsko mesto ali znamenitost. Radi imamo aktivna in spontana poletja.
Kaj pa bo z oddajo Dobro jutro, kjer vsako jutro delite dobro voljo?
Oddaja Dobro jutro ostaja v živo na sporedu vse do konca junija, bolj natančno – do petka, 29. junija. Čez počitnice, se pravi do septembra, pa bodo poletni izbori oddaj na sporedu od sedmih do devetih, ravno toliko, da nas ne pozabite. (smeh)
Je težko tako zgodaj vstati? Ste si kdaj sami pri sebi rekli, kaj mi je bilo tega treba?
Ni mi težko zgodaj vstati, na srečo sem jutranji tip človeka. Je pa res, da je malo težje pozimi, ko je zunaj temno in mrzlo, ko se odpravim na televizijo. Enkrat sredi maja pa postane super, ker lahko ob svetlobi zjutraj pridem na oddajo kar s kolesom.
Ste morda kdaj zaspali pred jutranjo oddajo Dobro jutro?
To, moram potrkati na les, se mi na srečo še ni zgodilo. Je pa res, da sem že nekajkrat prišel na oddajo tako rekoč 'direkt' – recimo lani jeseni, ko smo se z ekipo Avtomobilnosti vračali z avtomobilskega salona v Ženevi. Ob treh smo prispeli v Ljubljano, za uro in pol sem zadremal na kavču, potem pa sem bil ob petih že na televiziji.
Če vas takole opazujemo, se zdi, da živite polno življenje, da vam ne manjka takšnih in drugačnih vlog. Kako vam uspeva biti pri vsem te delu vedno nasmejan in ustrežljiv?
(smeh) Res se mi oziroma nam veliko dogaja, to imam rad. Se mi zdi, da mi je to ostalo še iz športnih dni, ko sta morala vedno biti akcija in adrenalin. Imam pa res srečo, da delam stvari, ki me zanimajo in hkrati tudi zelo veselijo. In da sem obkrožen z ljudmi, ki so dobre volje in vedno pripravljeni na akcijo. Tako lahko drug od drugega črpamo energijo.
Zagotovo vam dajeta prepotrebno energijo tudi žena Ajda in sinček Liam, drži?
Ja, brez njiju – njune podpore na eni in energije na drugi strani – ne bi šlo. Liam je tak vulkan energije in dobre volje, da včasih kar težko verjamem, in z Ajdo se lahko ob njegovih vragolijah le nasmejiva. Vsak dan prinese kakšno novo presenečenje ali trik.
Mimogrede, ko sem ravno omenil sinčka, kaj reče, ko vas vidi na televiziji?
Na začetku se mi je zdelo, da mu ni povsem jasno, kako je lahko oči hkrati na televiziji in na kavču. Ampak mislim, da je zdaj že dojel in me prepozna – tudi ko z Ajdo zjutraj prižgeta in sem recimo na Dobro jutro.
Kakšen pa je David kot mož in oče? Tudi nasmejan ali ustrežljiv ali kdaj pa kdaj strog?
Mogoče bi moral biti včasih tudi malo bolj strog. Drugače je pa to super vprašanje za Ajdo in Liama.
Bo morda Liam dobil bratca ali pa sestrico? Da mu ne bo dolgčas, seveda ...
Upam, da ne bo zdaj to naslovnica intervjuja. (smeh) Mislim, da bi si vsi zelo želeli še malo večje družinice, ampak težko (pri trenutnih akcijah in tempu) dam časovno oceno.
Kako močno ste še vpeti v treninge za postavo oziroma kako sploh skrbite za postavo, namreč, starejši ko smo, težje je, ali pač ne?
Nooo, tako star pa spet nisem. Vem, sivina me izda. (smeh) Če mi le čas dopušča, dvakrat na teden s fanti igramo basket (na dva koša (smeh)), enkrat na teden pa vadim z elektrosimulatorji v Formi X s trenerko Geo Klopčar. V nekem trenutku sem občutil, da za hrbet, sklepe in vezi niso več dovolj samo košarka, kolesarjenje in tek.
Kaj pa na cesti, kako hitri ste, sploh glede na to, da ste ljubitelj jeklenih konjičkov?
Na cesti sem dinamičen v okviru omejitev, z mislijo na druge udeležence v prometu. To je včasih, predvsem pri bolj športnih avtomobilih, ki jih testiramo za Avtomobilnost, kar težko. Kazalec na števcu mimogrede pobegne predaleč.
Da le ne bo hitro prehitro ...
Res je. In zato sem hvaležen ekipi in predvsem vesel, da imam veliko možnosti, da dam hitrost in adrenalin ven na dirkališčih, poligonih in na zaprtih odsekih cest. Poleg tega pa sem to že nekajkrat povedal – za dinamiko in adrenalin ne potrebuješ avta z nekaj 100 konji in dirkaške steze ... V Sloveniji imamo nekaj super poligonov, tudi Center za varno vožnjo na Vranskem in pa seveda nekaj finih karting stez. Morda ideja za aktivno poletje!
In za konec še nekaj kratkih. Največji trač oziroma šala, ki ste jo slišali o sebi, je ...
Haha, kaj pa vem, kar nekaj jih je bilo. Najbolj se nasmejim, ko nekdo vzame fotko z mojega Instagrama in potem napiše celo zgodbo oziroma članek, ne da bi me sploh vprašal, za kaj gre. Zabavno je tudi to, da veliko pošte dobim na David Ugankar – kar je razumljivo, saj se zamenja samo ena črka (r postane g). In potem sem gospod Ugankar.
Največja neumnost, ki ste jo naredil?
Veliko jih je bilo! Ena zadnjih je bila mogoče ta, da sem Kemalu na odru (ko sva se fotografirala) na hrbet nalepil nalepko I love Kemal. Občinstvu in ekipi se je zdelo zelo zabavno, malo manj pa njegovi menedžerki. (smeh)
In največja stvar, ki jo boste še naredili, reciva jutri ali pa v kratkem?
Lahko povem, da z zelo zabavno in kreativno ekipo pripravljamo nekaj novega, ki bo – zelo držim pesti – morda že do konca leta na ogled in okus.
Besedilo: Alesh Maatko // Foto: Žiga Culiberg, Nejc Pernek, David Šavli, osebni album