Tokrat je Nova v poletje skočila s televizijskim voditeljem nacionalne televizije Davidom Urankarjem, ki je spregovoril o poletnih načrtih, dogodivščinah in otroških spominih na vsakoletna dopustovanja v Umagu.
David, letošnje poletje preživljate delovno. Si boste vseeno privoščili kakšen poletni oddih?
Ja, fino je, če so poletja delovna, da se človek ne razvadi preveč. Poletna scena bo na sporedu do septembra, Dobro jutro pa do 17. julija. Veliko se v zadnjih letih poleti snema tudi reklam – včasih je veljalo, da v vročih mesecih ni sezone. Kadar le lahko, z ženo skočiva na morje, najraje za vikend in v ponedeljek zjutraj naravnost v službo. Ni lepšega, kot teden začeti s skokom v morje.
Glede na to, da ste športnik po naravi, bo verjetno takšno tudi vaše pohajkovanje ...
Oba sva rada aktivna, zato športa ne manjka. V najbolj vročih dneh je treba bolj zgodaj vstati ali pa počakati na večer. Kolesarske ture po Istri so kar stalnica. Predvsem Parenzana, stara železniška proga, zdaj urejena makadamska pot, ki povezuje Poreč in Trst, pa tek, tenis, supanje, srfanje, košarka, če se nas dovolj nabere.
Kaj pa o tem aktivnem življenjskem slogu pravi vaša žena? Ženske smo včasih kar rade malo več časa na plaži ...
Njej je to všeč! Nonstop se mora kaj dogajati, športa, obožuje pa tudi namizne igre – letos so najbolj igrani Burgundci, vlakci, pa divinare, igra, ki jo je za rojstni dan dobila od Janeza in Ane.
Kaj pa vašo ženo na počitnicah najbolj spravlja ob živce? Ste tipičen moški, ki mora vse videti in pregledati v prvih dveh dneh počitnikovanja?
To, kar nervira tudi mene – pakiranje. Zato sva ubrala taktiko ločenega pakiranja. Se obnese. Najbolj jo na dopustu spravi ob živce, če izgubi kakšno igrico, kar pa se, roko na srce, ne zgodi prav pogosto.
Ste torej bolj za avtodom in raziskovanja kot za tedenski dopust na enem in istem mestu?
Sva bolj 'road tripperja'. Z avtodomom še nisva šla. Sicer pa nama je pot velikokrat skoraj tako pomembna kot sam cilj. Pogledava, kaj je zanimivega in kje se splača ustaviti, jesti, skočiti v vodo ali prespati. Nekaj dni na enem mestu še gre, več pa že težko.
Pa bi rekli, da se je vaše dopustovanje spremenilo, odkar ste v zvezi? Ste prej z družbo imeli bolj žurerske oddihe?
Ne bi rekel. Mogoče sem včasih moral stvari bolj premisliti in načrtovati, kar je bilo povezano tudi s študentskim budžetom. Z Ajdo sem dobil spontanost in akcijo, ki mi je je prej mogoče malo manjkalo, pa zdaj zelo uživam v njej. Se je že zgodilo, da sva se o nekem potovanju pogovarjala ob zajtrku, pa je bilo do kosila že vse splanirano in rezervirano.
Vam je kateri izmed poletnih oddihov ostal še posebej v spominu, zaradi kakšne posebne prigode recimo?
Od vsakega potovanja kaj ostane v spominu – od Maroka driska, od Fuerte super valovi, od Avstralije kiti, kenguruji in koale, od Vietnama hrana ...
Kaj pa kot otrok? Kam ste se s starši vračali vsako leto? Kakšni so vaši spomini na poletne počitnice v otroštvu?
Imeli smo vsakoletne počitnice v Umagu. Tja sta se dedek in babica preselila, ko sem bil še zelo majhen, zaradi babičinega zdravja. Spomnim se morja, sladoleda, žoge, družine in prijateljev. Kako smo plezali po češnji in lovili sosedove kokoši, ki so pomotoma za-tavale na naše dvorišče. Spomnim se dedka in babice, kako sta bila vesela, ko smo prišli, in očeta ter dedka, ki sta ob večerih zaigrala, en na diatonično, drugi pa na klavirsko harmoniko. Lepi spomini!
KAJA MILANIČ, foto: Primož Predalič, osebni arhiv