Govori kot oče. Poje kot oče. Glasbenik je kot oče. In očetu v mladih letih je podoben tudi vizualno. Mlad, poln energije, idej in glasbe. Kdo bi lahko to bil? Dejan Vunjak!
Mladi glasbenik, sin legendarnega ljudskega godca Brendija, je eden od tistih, ki se v življenju podajajo po stopinjah staršev. Oziroma bolje rečeno tudi, kajti glasba je le ena od poti, ki jih želi prehoditi. Smeri, poleg tiste s kitaro, je namreč še veliko, in kot pravi ljudski pregovor, je v življenju vredno povohati vse, kar je zanimivega.
Tudi Dejana oziroma malega Brendija, kot ga radi pokličejo, zanima marsikaj. Lahko bi sicer šel v povsem druge smeri, a brez glasbe pač ne gre. Pa ne samo zaradi znanega očeta, ampak zato, ker je glasba v njegovi družini po obeh straneh že od nekdaj stalnica in je tudi Dejana spremljala že takrat, ko za očetovo glasbo še niti vedel ni dobro.
A marsikdo ne ve, da je svojo pot, zanimivo, začel v igralstvu. Pri sedmih letih je začel snemati nanizanko Pepi vse ve skupaj z Janezom Škofom in v režiji Tuga Štiglica. Potem pa je šlo kar samo po sebi dalje. Različni nastopi, igre, predstave, in fant je pridno nabiral kilometrino. Ko se je je nabralo dovolj, se je na odru pridružil tudi očetu, kar je bila Dejanova največja želja.
Z Brendijem je potem skupaj nastopal dobro leto kot hrbtenica glasbe oziroma bobnar njegove spremljevalne skupine. "Bil je moj prvi pravi šef, in ponosen sem na to. Veliko sem se naučil od njega. Dajal mi je veliko nasvetov, saj mu je bilo jasno, da bo glasba tudi moj kruh. Poštenost, pravičnost in iskrenost, le tako si lahko uspešen v tem, kar delaš, mi je govoril. Podpiral me je pri vsem, za kar sem se odločil. Zdaj, ko ga ni več, veliko nasvetov dobivam in spoznavam njegov način delovanja tudi prek njegovega najboljšega prijatelja Dušana Zoreta. In vesel sem, da Dušan še naprej igra tudi z menoj," pravi Dejan.
Na svoje
Po veliko prezgodnji in tragični izgubi očeta je glasbeno pot sklenil nadaljevati sam, ob veliki podpori mame Danice in fantov iz očetove skupine Brendijeve barabe. Ti namreč odtlej na nastopih spremljajo Dejana. "To so fantje, s katerimi najraje preživljam prosti čas. Skupaj nadaljujemo očetovo delo in nekaj novega in vesel sem, da smo prijatelji ter da me kljub očetovi senci jemljejo predvsem kot Dejana," nadaljuje. Letos aprila so s fanti tako upihnili prvo svečko sodelovanja, za kar v en glas pravijo, da je šele začetek.
Samostojno pot je začel pred dvema letoma, ko je v duetu z Domnom Kumrom posnel očetovo priredbo iz časov Don Juanov Ona sanja Pariz, nato pa je posnel še Od Murske do Kopra in izdal tudi zgoščenko Dejan Vunjak in Brendijeve nepozabne. Potem pa je začel razmišljati tudi o tem, da bo treba tudi po svoje. "Vedno bom pel tudi očetove pesmi, saj so nepogrešljiv del v slovenski glasbi. Ne vem, ali je kakšen izvajalec, ki na veselici ne bi zaigral vsaj ene njegove. A v glasbi vsekakor želim kaj povedati tudi kot Dejan Vunjak," dodaja.
In očitno misli resno. Kljub študijskim obveznostim na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer študira tolkala in bobne, in nastopom z Barabami je pravkar posnel svojo prvo avtorsko skladbo Želim, želim.
Med vožnjo na nastope in zaradi nenehne naglice je razmišljal o dogajanju in potrebah, ki jih imamo ljudje. O situacijah, v katere nas potiska življenje. O vse manj druženja, pogovarjanja, pomoči in ljubezni v pravem pomenu besede. In to mu je dalo idejo za skladbo. Z Barabami so posneli spot za pesem in fantje so z Dejanom solidarni tudi v pričakovanju, kako bosta skladba in spot sprejeta pri občinstvu. "To mi veliko pomeni. Prva skladba je le prva in le enkrat, ne glede na to, koliko jih še bo!" se smeji.
Prevzema posle
Sicer prijazen, vljuden in skorajda vedno dobrovoljen mladenič je za svojih rosnih 20 let tudi resnejši od večine vrstnikov. Poleg tega, da je pogojno priden študent, kot temu sam pravi, si tudi že služi denar in razmišlja o prihodnosti. Bodoči glasbeni profesor namreč mora znati usklajevati študijske obveznosti in nastope. A to mu do zdaj ni delalo težav, saj ima razumevajoče profesorje, ki ga podpirajo.
"Pogojno priden pravim zato, ker včasih, ne prevečkrat, a vendarle, to gledanje skozi prste tudi izkoristim. Malce občasno 'zabušavam', no moram pa nato toliko bolj poprijeti in nadoknaditi. Vseeno pa sem vesel te možnosti, saj sicer obojega ne bi zmogel ali pa bi šlo zelo težko," pripoveduje o življenju, porazdeljenem med tedenskim obiskovanjem fakultete in nastopanjem ob vikendih.
Zagotovo bo ambiciozni mladec tudi eden od najmlajših slovenskih direktorjev. Po uspešno zaključenih septembrskih izpitih je namreč prevzel očetovo glasbeno založbo Mandarina. Z mamino pomočjo jo želi počasi spet postaviti na noge in jo znova narediti eno izmed najmočnejših s slovensko glasbo.
Razmišlja pa tudi že o zasebni prihodnosti. Čeprav, kot se temu pregovorno reče, še ni začel dobro živeti, že razmišlja o gnezdu. V mislih in tudi na papirju namreč že dobivajo podobo idejni osnutki o urejanju zgornjega nadstropja domače hiše. Za zdaj je tam še neke vrste podstrešje, a ga namerava urediti v svoje domovanje. Glede zasebnosti je precej redkobeseden. Pa ne le glede deklet, ampak tudi sicer.
In kdo je torej Dejan Vunjak, ko ugasnejo odrske luči?
Čeprav po njegovem videzu tega ne bi rekli, je gurman. Rad dobro je, a le redko kuha in raje zahaja v mehiške in kitajske restavracije. Zelo rad je treniral podvodni hokej, ki je zelo redek in neznan šport. Bil je v ekipi Želve in skupaj so preigrali kar nekaj uspešnih tekem (Madžarska, Italija, Češka, Hrvaška, Slovenija ...). Žal mu je pozneje zaradi glasbe in študija zmanjkovalo časa in je aktivni šport moral opustiti. Rad ima bazene, savne in džakuzije, vse, kar je povezano z vodo, saj je ljubitelj plavanja.
Težko ga je spraviti po nakupih oblačil, in še kadar gre, opravi vse na hitro ter na enem mestu. Zato pa lahko v glasbenih trgovinah preživi ure dolgo. Čeprav je v marsičem podoben očetu, pa v primerjavi z njim ni ljubitelj knjig ter branja. "Ja, on je bil, jaz pa raje pogledam dober film, še posebej v klasičnem kinu. Tisto veliko platno daje neki poseben čar, ki ga ne more dati nobena, še tako vrhunska domača tehnologija," meni.
Že od malih nog ima zelo rad tudi morje. V Punatu na otoku Krku ima družina apartmaje, ki jih daje v najem. Kot Brendi tudi Dejan svoje najljubše kotičke najde na obali. Tam se zanj ustavi čas, lahko se v miru posveti samemu sebi, obenem pa dobiva in snuje ideje tudi za nepogrešljivo kitarsko spremljevalko. Kot rečeno, mladi Brendi ...
Roman Turnšek
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču