Boksarski as Dejan Zavec ni spreten le v boksarskem ringu, ampak se odlično znajde v vlogi očeta, vrtnarja, gradbinca in tudi hišne pomočnice. Tokrat nam je predstavil še svojo čisto zasebno plat.
"Tukaj šalo na stran, saj mora sodobni moški tudi poprijeti za kakšno domače opravilo. Kako pa? Meni je vse domače, od sesalnika do kuhinjske krpe. Z vsem sem si na ti, razen z likalnikom," prizna Dejan. Z ženo Natašo sta tako našla neki kompromis, kaj kdo opravlja in kako. "V bistvu se nisva dogovorila, katere obveznosti kdo prevzame. Enostavno oba veva, kaj je čigavo delo. Nekaj pač moraš narediti, če želiš živeti v urejenem domu. Niti pod razno nisem zagovornik tega, da bi morale ženske nositi breme vzgoje otrok in vsega gospodinjstva, ki pade na njih. Kaj šele, da bi morale vse delati same. Pri nas doma se izogibamo tega 'starega' mišljenja. Družina, hiša, imetje je od vseh nas in vsi moramo za to skrbeti, tudi punčki, seveda. Ampak da ne boste mislili, da jih doma tiraniziramo s hišnimi opravili! Daleč od rigoroznega! Nikar pa mi ne govorite, da otrok pri šestih letih ne more pospraviti svojih igračk, ki ležijo po vsej hiši. Potem je z njim nekaj narobe," še doda. "Rekel bom, da za hišo skrbimo vsi. To je jasno. Samoumevno je, da ima žena tisti neki posebni ženski čut, s katerim da domu toplino, in mi moški se pač trudimo, da vas pri tem ne motimo. Med tem časom imamo druga opravila, kot je recimo odhod na pivo."
SESA IN LIKA
Dejan večino časa, kadar ima priprave na kakšno posebno tekmo, živi zdoma. "Že od nekdaj znam poskrbeti zase. Tudi kadar si je bilo treba kaj skuhati, oprati ali zlikati. To so pač stvari, ki jih odrasel moški mora znati. Lažje pa seveda je, če sta v družini dva, ki prevzameta svoje naloge. Pri nas imamo razporejeno. Imamo sesalnik, metlo in vse, kar je potrebno, da je narejeno, naredim tudi sam. Se pa, priznam, raje ukvarjam z okolico. In potem sva si sčasoma z Natašo razporedila opravila. Nekatere stvari znotraj uredi ona, okolica pa je moja. Drugače pa nimamo deljenih del. Uživamo, ko stvari počnemo skupaj, in to je najlepše. Oba z ženo veva, kaj je od koga, ne da bi se posebej to napisalo. Če se pač mora skuhati, se mora. Ne glede na to, kdo kuha. Tudi sam zelo rad kuham, čeprav mi navadno zmanjkuje časa. V prihodnosti, ko se bo vse to umirilo, si tudi želim, da bom lahko kdaj kaj skuhal. Še najbolj pa to, da bo skuhano, ko bo moja Nataša prišla iz službe in jo bom s tem razveselil. Drugače pa zelo rad poleti vržem kaj na žar. Za to pa v vsakem primeru poskrbim, da je tako, kot treba!"
DEKLICI
Tia in Ivona sta pridni deklici, ki radi obiskujeta šolo in spremljata očka pri njegovih športnih podvigih. "Zelo presenetljivo in realno spremljata moje delo. V bistvu imata zelo dobro razvit občutek za to, kar počnem. Ni pa se jima treba s tem obremenjujeta, tega res nočem. Zavedam se, da smo zelo navezana družina in da se med mojo odsotnostjo zelo pogrešamo. Skupaj z Natašo poskušava čim bolj optimizirati naše življenje tako, da smo čim več časa skupaj. Zavedava pa se tudi, da ni idealno, glede na naravo mojega dela, ampak poskušamo narediti čim boljše. Zato kompenziramo, kolikor se pač da. V prvi vrsti vsi skupaj vemo, da če hočemo nekaj imeti, moramo tudi nekaj dati. To je moja služba in temu primerno se tudi obnašamo."
MIMA, foto: Mima, Helena Kermelj
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
