Demeter Bitenc: “Velika ljubezen je tista, ki svobodno ljubi in traja”

Demetra zdaj malce boli noga, sicer pa sta z Majdo še do lani skupaj prekolesarila tudi 20 kilometrov na dan. (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
Vir: Story
15. 10. 2015

S fotografinjo sva ga obiskali ne njegovem domu. Demeter Bitenc je gospod z velikim G. Ali gentlemen - s podčrtano veliko začetnico. Pričakal naju je s kanapeji, viskijem in penino, govoril pa je o časih, ko je bil takšen odnos med moškim in žensko pravzaprav navada.

“V preteklosti si moral ženskam dolgo dvoriti, da si jih osvojil. V preteklosti si osvajal, danes jih pa podiraš. (smeh)”
Demeter in Majda Pintar sicer ne živita skupaj, si pa že deset let delita čisto in iskreno ljubezen.

Kot otrok uspešne hotelirske družine pravi, da je bilo to od njega pravzaprav pričakovano, da pa je prav svet igralstva in žensk tisti, ki ga je največkrat spodbudil k ustvarjanju takšnih kulinaričnih eksperimentov, ki ženskam že od nekdaj spodnašajo tla pod nogami ...

Story: Veljate za zelo šarmantnega moškega, tako v preteklosti kot tudi zdaj.

Pravzaprav je žalostno, da kaj takšnega večkrat pripomnijo moški kot ženske. Tu nekaj ne štima. (smeh) Najbrž sem izgubil ta 'flair'. Šarm je stvar, ki se po mojem mnenju ne pridobi. Imaš ga, nosiš ga v sebi, s teboj se razvija. Mislim, da se popolnoma razvije takrat, ko iz otroka zrasteš v odraslega človeka, ko dobiš svojo osebnost, karakter ... Sicer pa je odvisno tudi od družbe. Jaz sem na primer imel zelo šarmantno ženo.

Story: Kaj pa igralke? So bolj šarmantne?

Igralke v resnici niso takšne, kot jih vidimo na kameri. Jaz sem na primer snemal z Liz Taylor, ampak niti približno ni bila takšna, kot si jo zdaj predstavljamo. Pri njej sta vedno morala 'štimati' svetloba, kot, iz katerega so jo snemali ... Za kamerami je bila popolnoma drugačna kot pred njimi.

Story: Vas pa so kljub vsemu ženske zelo oboževale, ne glede na to, ali je kamera snemala ali ne.

Zelo težko bi rekel, da to ni res. Ampak gre tudi za nekaj drugega, ne sme biti samo kratek stik, moški in ženska morata najti tudi neki notranji kontakt. Danes je sicer zelo drugače kot nekoč, ker živimo veliko bolj hektično in se mi zdi, da sploh nimaš časa za zaljubiti se. V preteklosti si moral ženskam dolgo dvoriti, da si jih osvojil. V preteklosti si osvajal, danes jih pa podiraš. (smeh) Seveda govorim za to, zdajšnjo generacijo. Kar je pravzaprav škoda, ker je bilo dvorjenje vedno tisto najlepše.

Story: Kaj pa je bila najbolj romantična stvar, ki ste jo naredili za žensko?

Razdevičil nisem nobene. (smeh) Ne moreš se osredotočiti na eno stvar. Zdaj imam 93 let, in to je toliko različnih obdobij, družbena struktura se je spremenila ... To so resne stvari. Najlepše je tako ali tako, ko se zaljubiš. Koliko časa traja, pa je druga stvar. Poznate divjega petelina in ruševca. Lov na ruševca je zelo težak. Zakaj? Ker ima tako dober sluh, da ga težko ujameš. Ko pa je zaljubljen, čivka in poje. Takrat ne sliši, zato ga lahko počiš. Torej, ko si zaljubljen, pozabiš na vse.

Story: Sicer pa ste se prvič poročili zelo mladi, kajne?

Res je, ampak takrat so bile druge okoliščine, bilo je tik po vojni. Zame sem se premlad poročil, 21 let sem bi star. Pravim, da čim pozneje, tem bolje. V zakon moraš priti z izkušnjami, ker se z leti spreminja tudi odnos do žensk in obratno. Včasih je na primer veljalo, da mora biti ženska devica pred poroko. Ampak če ti tega dela prej ne spoznaš, kako veš, ali 'pašeta' skupaj ali ne? Velika ljubezen je tista, ki svobodno ljubi in traja.

Story: Vaš drugi zakon pa je bil s plemkinjo?

Ja. To je bilo staro plemstvo, doma imam tudi rodovnik, vendar so bili njeni starši in stari starši strašni liberalci, zato se na to niso nikoli obešali ali uporabljali tega naziva. Njena družina je imela na Madžarskem svojo evangelistično faro, njen praded je bil pomočnik generala Klapke, ded moje Rene je bil pa živina v avstrijski mornarici. Meni je ogromno dala, bila je res čudovita, izredno duhovita in šarmantna ženska, ki je imela 'plemenitost' v sebi.

Story: Živela pa sta tukaj, v Sloveniji?

Stanovala sva na Reki. Njen ded, pri katerem je bila, je bil direktor tovarne Torpedov, angleške orožarske tovarne. Na koncu pečine je imel vilo, tik nad skalami, kjer sva se tudi spoznala. Bila je romantična, preprosta ljubezen, in tudi življenje, ki sva ga preživela skupaj, je bilo krasno. Na žalost jo je stalno diktirala njena ljubezen, ampak bila je neverjeten človek. In ne da bi hotel uporabljati ali se naslanjati na to plemstvo, ampak bila je aristokrat po duši, z zelo širokim obzorjem, veliko inteligenco.

Story: Kdaj pa je bilo to?

Spoznala sva se leta 1954, ko sem šel za božič na Reko, umrla je pa leta 1984. Ampak ona je že takrat imela obleke najbolj znanih oblikovalcev. Njen priženjeni stric je bil lastnik nekega priznanega časopisa in imela je že vso Diorjevo garderobo, tudi prvi kostim. Lepo življenje sem imel z njo.

Story: Poročila pa sta se brez kakšnih posebnih ceremonij?

Samo civilna poroka je bila. Sama sva bila in dve priči. Konec.

Story: Kaj pa ženske nekoč in danes? Osvajali ste v časih, ko so bile ženske res prave dame, danes pa dajemo udobje pred eleganco.

Valentino je lepo rekel, da velikih dam ni več. Včasih so se ženske preoblačile štirikrat ali petkrat na dan, danes pa za to ni več časa. Vse se je spremenilo. Živimo veliko bolj hitro kot pred 30 ali 40 leti. Samo pomislite, danes se ženska zjutraj obleče, je v službi do štirih, ob šestih mora biti na kakšni prireditvi. Že zjutraj se mora obleči in v tem biti ves dan. Zato se je tudi moda spremenila.

Story: Katera ženska pa vas je v preteklosti s svojim slogom najbolj presunila?

Jackie Kennedy. To je bila ženska z velikim stilom. Mislim pa, da je zdaj tudi veliko odvisno od oblikovalcev. Če pogledamo 40 let nazaj, so ženske v večini ustvarjale žensko modo. Danes pa so to moški. Zdaj oni diktirajo, kaj naj ženske oblečejo, ne ženske same.

Story: Dober spomin imate ...

Ker imam lepe spomine na svojo mladost. Lepo otroštvo sem imel, čeprav s starši nismo živeli skupaj. Jaz sem živel v Ljubljani, ampak poleti smo skupaj preživeli počitnice v Planici. Hočem reči - že od tam vlečem neke normative in s tistimi časi primerjam, kaj vse smo do danes izgubili in opustili. Samo poglej, kako so se v zadnjih letih spremenili trendi oblačil za v službo. Kdaj pa je bilo takrat primerno, da si oblekel strgane kavbojke? V preteklosti so bile obleke drage, ampak je bila moda takšna, da si jo nosil več let. Danes pa se je moda pocenila, ampak zato, ker drugo leto majico, ki si jo kupil letos, vržeš stran.

Story: Ali od nekdaj toliko pozornosti namenjate takšni počastitvi ob obisku? Danes ste nama pripravil pravo malo gostijo ...

Čisto gotovo. Mogoče so prav ženske vzrok, da sem se naučil delati takšne stvari. Ta generacija morda tega nima več v sebi, tega počasnega zapeljevanja. Sicer pa bi po očetovih željah moral biti tudi jaz hotelir, ampak vmes so prišle vojna in ostale oslarije, pa sem šel v teater.

Story: Pa je vaš pristop do žensk ostal kljub temu 'hitremu času', ali ste še vedno tisti pravi romantik, gentlemen?

Prilagajal sem se trenutkom. Še vedno imam rad osvajanje. Pri filmih pa se je včasih zgodilo, da si imel malo časa, si pa malo pospešil. (smeh) Vendar sem imel vedno občutek, kontakt, prej. Čisto gotovo si bil v mlajših letih bolj vihrav, tudi glede partnerjev, ker si jih iskal. Takrat so tudi punce imele ta drugačni naboj, ki se je ujel s tvojim. Z leti pa se to počasi spreminja, vendar sem bil vse življenje romantik, in tudi danes sem še vedno. Prav tako mi je bilo čudovito, ko sem osvajal Majdo. Zdaj sva deset let skupaj in se čudovito razumeva. Čeprav je med nama velika razlika v letih.

Story: Koliko pa?

Ona ima 56 let, jaz pa 93.

Story: Potem velja, da še vedno 'padate' na mlajše?

Veš, kako je to, ko si mlajši, greš na starejše. (smeh) Tisti, ki te uvaja, ki te uči, je vedno starejši od tebe. V šoli te uči učitelj, ki je starejši, tu je pa isto.

Story: Kako sta se pa vidva spoznala?

Na razstavi ob izidu National Geographica v mestnem muzeju. Bila je z nekim mojim znancem, imela je dolg plašč in dolge lase. Takrat sva se začela pogovarjati, vendar sem hitro vedel, da me je njena pojava zadela. Trikrat ali štirikrat sem se odpravil po plašč v garderobo. Pozabil sem jo vprašati za telefonsko, mi je pa rekla, da ima rada razstave. Čez nekaj dni je bila fotografska razstava v Cankarjevem domu in spomnim se, da je močno deževalo, zato sem kolebal, ali bi šel ali ne. Ampak še dobro, da sem jo obiskal, ker sem tam srečal tudi Majdo. Klepetal sem s kolegom, ki je stal za menoj, ona pa tudi, vendar je nisem opazil. Slišal sem samo, ko mi je rekla: "A danes me pa ne poznate?" Skupaj sva pogledala tisto razstavo in skupaj sva se odpravila na Prešernovo proslavo. Takrat se je začelo osvajanje ... Uf, kako sem se 'matral'. Je bila kar trdoživa. Ampak je res 'fajn' punca.

Story: Potem sta si že bila namenjena?

Res bi lahko človek rekel tako. Kako se razumeva in vse. Niti enkrat se nisva dobro sprla, razen enkrat zaradi čevljev v Benet­­kah ...

Story: Kaj pa je bilo s čevlji?

To je bilo tik po tem, ko sva se spoznala. Moj prijatelj iz Benetk me je povabil k sebi in povedal sem mu, da bom s seboj pripeljal svojo novo ljubezen. Po Benetkah sva se sprehajala, pa je videla neke čevlje ... Takrat jih ni hotela preizkusiti, ko pa sva bila na drugem koncu mesta, jih je vseeno hotela pomeriti. Trgovino sva dolgo iskala, in ko sva prišla nazaj do trgovine, je rekla, da ji niso več všeč. Ampak saj je vseeno, od takrat pa vse 'klapa'.

Napisala Kaja Milanič
Fotografije Helena Kermelj

Značke: Demeter Bitenc
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story41/2015

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 41/2015

Story 41/2015, od 08. 10. 2015