"Detektivsko delo ni samo poklic, je tudi način življenja," pravi izkušena detektivka Bernarda Škrabar, ki tudi zasebno ne more iz svoje 'detektivske kože'. Tako ne preseneča, da je dnevni opravek, kot je kosilo v bližnji restavraciji, pri njej videti nekoliko drugače kot pri navadnem posamezniku.
"Če nekdo med kosilom opazuje stene in strop, sama opazujem ljudi in dogajanje v prostoru – koliko ljudi pride in odide, vse preštejem. Preprosto ne morem iz svoje kože. Vedno se usedem tako, da za mano ni nikogar, saj imam le tako nadzor nad celotnim prostorom. Če se ne bi usedla tako, bi se počutila neprijetno," z nasmehom prizna Škrabarjeva in doda, da ljudje največ povemo s svojo govorico telesa. Zato se tudi obisk trgovine kdaj konča daleč od pričakovanega: "Se je že zgodilo, da sem v trgovini opazila nekoga, ki je želel nekaj ukrasti. Nisem si mogla pomagati, da ne bi kraje tudi pomagala preprečiti."
Nenehno na preži
Pred kratkim je njen delovni dan zmotil tudi prejem posebne pošiljke. "Ker na beli kuverti ni bilo pošiljatelja, smo se ob njej zbrali vsi zaposleni in se nekaj časa spraševali, kaj je v njej, če je mogoče kakšno anonimno pismo. No, na koncu se je izkazalo, da je šlo zgolj za rojstnodnevno voščilo," o zgodbi s srečnim koncem pripoveduje detektivka, ki vodi eno največjih detektivsko varnostnih agencij pri nas. Zato ni presenečenje, da v prostem času veliko razmišlja o tem, kako bi še izboljšala delo v podjetju. Nenehno je tudi na preži za novostmi, saj je treba pri detektivskem delu ves čas pridobivati specialna znanja. Veliko svojega časa preživi med knjigami: "Rada sem brala že v otroštvu, od nekdaj so me zanimale drugačne in posebne stvari." Njen najljubši pisatelj in vzornik je škotsko-ameriški detektiv Allan Pinkerton. Ta je v svoji detektivski agenciji zaposloval tudi ženske, ko še niso imele volilne pravice, saj je bil prepričan, da lahko s tem, ko se integrirajo v različne sloje družbe, tudi marsikaj izvedo.
"S kombinacijo odgovornosti, preudarnosti in vztrajnosti smo ženske ne le dobre detektivke, ampak uspešne tudi v gospodarstvu in družbenem dogajanju," meni sogovornica, ki se je pred desetimi leti, ko je začela opravljati detektivsko delo, morala soočiti tudi z dejstvom, da je ta poklic še vedno večinoma v domeni moških. Kar je ni ustavilo, ampak je kvečjemu dobila še več zagona. "Všeč mi je delo z ljudmi. Zdi se mi, da imam dobro razvito intuicijo in socialni čut, kar je zelo pomembno za moje delo. Verjamem, da je pravi detektiv tisti, ki zna prisluhniti ljudem," odkrito pove Škrabarjeva, ki je nekaj let delala tudi kot medicinska sestra, kmalu pa ugotovila, da ji je usojen povsem drug poklic – takšen, v katerem se še vedno izrazi njen čut za pomoč ljudem. Danes s sodelavci preiskuje predvsem negativna dejanja v podjetjih. Mednje spadajo notranje kraje, vinjenost na delovnem mestu, odtekanje informacij in lažno prikazovanje potnih stroškov ali bolniških dopustov.
"Ne glede na to, da detektiv odkriva predvsem nepravilnosti, ki se dogajajo v naši družbi, mora biti pošten tako do sebe kot tudi do svojega dela in strank. In kar je še pomembneje – delovati mora v okviru zakonskih in etičnih okvirov," poudari direktorica detektivske agencije, ki je edina pri nas z lastnim detektivskim laboratorijem in intervencijsko ekipo, ki deluje nenehno, vse dni v letu.
Stavi na instinkt
Znotraj kolektiva je ustanovila tudi enoto Satja, v kateri delujejo samo detektivke. "V uravnoteženem kolektivu vidim recept za uspešno poslovanje," k temu doda ljubiteljica gledališča in filmov, ki si najraje pogleda kakšno dobro dramo, saj je ta filmski žanr najbližje realnosti: "To, da preiskovalci v filmih ves primer rešijo v dobri uri ali še prej, je seveda daleč od realnega življenja. Naše delo je sicer kdaj tudi akcijsko obarvano, v sami srži pa je resno in odgovorno delo." Velikokrat mora detektiv dolge ure in dneve preživeti tudi v vozilu in samo opazovati ter čakati. "Zraven ne moreš dremati, brati, brskati po telefonu ali se kako drugače kratkočasiti, saj je zelo verjetno, da ti bo ravno takrat ušlo kaj ključnega," o detektivskem delu razlaga Škrabarjeva. Katere lastnosti pa so tiste, ki odlikujejo dobrega detektiva?
"Hitrost, prilagodljivost, iznajdljivost, potrpežljivost, poštenost, imeti mora dobre instinkte, močno voljo in izredno dober spomin," našteva Škrabarjeva, ki je vešča tudi uporabe orožja. V prostem času se skupaj z družino najraje odpravi na sprehod v naravo ali na kakšno potovanje. Kot pravi, se trudi živeti polno in odgovorno življenje – predvsem do svoje družine, sodelavcev in strank. Verjame, da lahko le timsko delo prinese najboljše rezultate in rešitev najtežjih primerov. Optimistična pa je tudi glede prihodnosti detektivske dejavnosti pri nas: "Prihodnost je, čeprav je treba še marsikaj postoriti."
M. M.