Katja Simič v oddaji The Biggest Loser Slovenija sodeluje kot dietetičarka. Tekmovalcem pripravlja tedenske jedilnike, poleg tega pa jih poučuje o zdravem prehranjevanju.
Zanje pripravlja predavanja in delavnice, da se učijo prehranjevalnih navad. Je diplomirana dietetičarka, ki vodi spletno stran www.dietetik-priporoca.si in predava o prehrani nosečnic, šolarjev, študentov, podjetnikov in starostnikov.
Na kaj ste v oddaji še posebej pozorni?
Resnično si želim, da predstavljena znanja toliko usvojijo, da bodo lahko tudi po odhodu iz oddaje nadaljevali pravilno prehranjevanje in zdrav življenjski slog. Pozorna sem, da razumejo, kaj jim govorim. Ne le da znajo prebrati moje jedilnike in jih pretvoriti v konkretne obroke, ampak da vedo, zakaj so se določene izbire znašle na njihovih krožnikih, druge pa ne. To je filozofija, ki jo pri svetovanju Dietetik priporoča zagovarjamo že od začetka, in v oddaji ni nič drugače.
Kaj je prvi nasvet, ki ga ponudite osebi, ki si želi shujšati?
Začetek individualnega prehranskega svetovanja je tedenski prehranski dnevnik. Kdor želi mojo pomoč, mora vsaj teden dni beležiti, kaj pije in je. Tudi tekmovalci v šovu so najprej dobili to nalogo. Potem skupaj pogledamo, kje so glavne pomanjkljivosti njihovih jedilnikov. Nekateri ljudje nimajo rutine, drugi imajo prevelike porcije, spet tretji napačne izbire in tako naprej. Potem predlagam postopnost. Najprej naredimo spremembo tam, kjer je glavni problem, in potem postavimo temelje za naprej. Nič se ne more zgoditi čez noč. Tako kot odvečni kilogrami niso prišli čez noč, tudi odšli ne bodo. Tega se morajo ljudje zavedati. In v tej začetni točki odpadejo vsi, ki iščejo bližnjice in nimajo potrebne vztrajnosti. S tistimi, ki so dejansko motivirani, da naredijo nekaj zase na dolgi rok, pa z veseljem sodelujem in jim pomagam na tej poti. Še vedno pa je vsak odgovoren zase, jaz lahko le priporočam, kako naj se prehranjuje.
Kako pomembna pri hujšanju je prehrana?
Prehrana je pomembna. Če želi človek shujšati, mora narediti energijski manko – vnesti mora manj, kot porabi, oziroma porabiti več, kot vnaša. Matematika je je preprosta. Vseeno pa mora vnesti vsa potrebna hranila (ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vlaknino, vitamine, minerale in druge bioaktivne snovi). Tukaj se matematika zaplete. Vir hranil je hrana, kar pomeni, da mora spretno izbirati hrano, ki mu to omogoča. Jesti mora energijsko revna in hranilno bogata živila. Tukaj nastopimo mi, dietetiki, ki ljudem svetujemo, katera ta živila so, in potem jih prilagodimo njihovemu okusu in jih naučimo, kako jih dejansko pretvoriti v obroke, ki jih bodo z veseljem pojedli.
Katero hrano priporočate in katero odsvetujete?
Osebno svetujem preprosto formulo. Veliko zelenjave, kar se da sveže, ravno prav sadja, polnozrnatih žit in vključitev stročnic. Vnose mesa, jajc, mleka in mlečnih izdelkov ter morske hrane potem prilagajamo. Vsemu skupaj pa piko na i postavi uporaba zdravih maščob (olja, oreščki, tudi semena) in sladkorčkov le za okras. Verjamem, da se vse da narediti s (pre)hrano, pri čimer temelj postavi posameznikov urnik. Vsak dober jedilnik je podrejen posameznikovemu vsakdanu.
Kako pomembna pri hujšanju je telovadba?
Glede na to, da ne moremo kar nehati jesti (ravno zaradi tega, ker telo za svoje delovanje potrebuje zgoraj našteta hranila), je pomembno, da v svoj vsakdan vključimo rekreacijo. Če želiš shujšati, moraš porabiti več, kot si vnesel, pojedel. Ko v svoj vsakdan torej dodaš rekreacijo, dodaš novo porabo energije. Lažje je malo manj pojesti in malo več porabiti, pa bo končna bilanca še vedno negativna, krožniki pa ne čisto prazni. Poleg tega je mišična masa porabnik energije, maščobna pa ne. 70-kilogramska oseba z več mišične mase bo imela večjo porabo energije kot tista z večjim deležem maščobne mase. Vedno tudi priporočam rekreacijo, ki osebi ustreza. Sama recimo ne maram teka, zato pa plešem, plavam, rolam, supam, bordam in hodim na vadbo s kettlebelli. Zakaj bi se v že tako napornem vsakdanu mučila še z nečim, kar mi ne ustreza, samo zato, ker radi tečejo drugi? Rekreacija naj bo torej taka, da nas tudi notranje pomiri. Organizem se v stresu obnaša drugače, kar lahko vpliva tudi na hujšanje. Vadba nas tudi utrudi in praviloma izboljša spanec. Tudi dovolj spanja je pomemben dejavnik pri hujšanju.
Zakaj se ljudje pravzaprav redimo?
Dva zelo preprosta razloga sta, da se redimo – ker smo leni in ker smo naivni. Leni v rekreaciji oz. tudi vsakdanu. Včasih smo več hodili, danes se vozimo. Včasih so službe bile telesno napornejše, danes jih rešujejo stroji in računalniki, ki jih upravljamo sede. Na vsakem koraku nam je delo olajšano. Po trgovini ne nosimo košaric, ampak potiskamo vozičke – še več, celo doma lahko s sedežne poklikamo, katero hrano naj nam dostavijo na dom. Oblačil več ne obešamo iz košare, ki jo postavimo na tla, ampak le na sušilnem stroju pritisnemo dva gumba in se posušijo ... Z gibanjem v smislu rekreacije ne naredimo dovolj. Ena ura zmerne telesne aktivnosti trikrat na teden ne more nadomestiti vseh izgub gibanja. Sploh ker naivno menimo, da smo s to rekreacijo porabili konkretno količino energije, ki jo lahko potem brezskrbno nadomeščamo z različnimi praški in napitki za po vadbi.
Besedilo: Barbara Majič // Foto: Tija Ažman, Luka Kotnik
