Ditka: " Pomembno je biti svoj, čeprav ti je zaradi tega kdaj težko"

Srečali sva se v Mariboru, kjer bo s priljubljenim pesnikom nastopila 27. decembra letos, vendar ju pred tem čaka še nekaj nastopov.

Vedno znova sem očarana nad vašo čudovito izvedbo pesmi znanih slovenskih pesnikov. Kaj je treba imeti za prepričljivo in ganljivo interpretacijo pesmi?

Pomembno je, da začutiš besedilo, da ga razumeš in da ti je tematika blizu. Prepevam predvsem pesmi Ferija Lainščka, ki večinoma piše o ljubezni. Ljubezen je zame najvišja vrednota, ki jo čutim in razumem. Feri pogosto pravi, da jo on razume, ker je starejši, jaz pa zato, ker sem mlada. (smeh) Rada imam ljubezen, saj je sila, ki vse povezuje, in to se izraža tudi v njegovi poeziji.

Kdaj ste se navdušili nad poezijo?

Vedno sem jo rada brala, že v osnovni šoli mi je bila bolj blizu kot proza in tudi v gimnaziji sem pogosto posegala po njej. V srednji šoli smo imeli pesniški recital in profesor slovenščine mi je predlagal, da bi kakšno pesem uglasbila, kar je bila zame velika preizkušnja. Takrat sem prosila svojega očeta za pomoč. Prinesla sem mu poezijo Toneta in Marka Pavčka in moj oče je uglasbil Markovo pesem Školjka, s katero sem pozneje pogosto nastopala na šolskih prireditvah. Bila je zelo dobro sprejeta in takrat se je porodila ideja, da bi lahko uglasbila še kakšno pesem.

Zakaj ste se odločili za uglasbitev poezije Ferija Lainščka?

Moja mama je predlagala, da oče uglasbi pesem Ne bodi kot drugi, ki jo je občudovala. Več kot deset let jo je imela prilepljeno na hladilniku. Nekega dne se je očetu spontano utrnila ideja, kako bi jo uglasbil.

Pesem Ne bodi kot drugi je postala velika uspešnica. Jo še vedno izvajate z enakim žarom kot na začetku?

Vsekakor. Čeprav imam po pet ali šest nastopov na teden in jo vedno izvajam. Ne naveličam se je, ker je čudovita pesem in ker je na vsakem nastopu prisotna drugačna energija zaradi ljudi, ki ustvarjajo posebno vzdušje. Vedno je drugačen občutek.

Veliko število nastopov potrjuje, da ste vse bolj priljubljeni. Čemu pripisujete navdušenje nad vašo glasbo?

Ljudje najbrž začutijo, da glasbo ustvarjam s srcem. Toda uspeh se ni pojavil čez noč, saj z očetom ustvarjava glasbo že zelo dolgo. Kadar nastopam, čutim svoje skladbe in uživam v tem, kar ljudje na mojih koncertih občutijo. Besedila, ki jih izvajam, so zelo lepa in marsikdo se lahko poistoveti z njimi.

Menda ste prvo pesem napisali pri devetih letih. O čem ste takrat prepevali?

Pesem se je imenovala V deželi mojih sanj, in ko sem jo pisala, sem si predstavljala svoje sanje. Nisem rada hodila v šolo, zato v mojih sanjah ni bilo šole, temveč smo se vsi zabavali. Oče mi je pomagal izpopolniti pesem in z njo sem se predstavila na festivalu Kristalček v Rogaški Slatini. To je bil moj prvi večji nastop. Takrat se je začela moja glasbena pot in zdaj lahko rečem, da živim svoje sanje.

Čeprav niste imeli radi šole, ste diplomirali z odliko. Kako vam je uspelo ob številnih nastopih uspešno zaključiti študij?

Z odraščanjem sem spoznala, da je izobrazba pomembna in v gimnazijskih letih sem se rada učila. Pred vpisom na fakulteto sem razmišljala o študiju glasbe. Toda oče, ki je profesor glasbe, mi je svetoval, naj nadaljujem izobraževanje na kakšnem drugem področju, ki me zanima, glasba pa naj zame ostane ljubiteljska dejavnost. Strinjala sem se z njim, zato sem se vpisala na študij delovne terapije, ki sem ga lani zaključila z odliko. Vsekakor me zanima to področje, saj rada pomagam ljudem, vendar je trenutno glasba na prvem mestu.

Vaš oče je avtor večine skladb, ki jih izvajate. Najbrž ima ključno vlogo pri vašem glasbenem ustvarjanju.

Oče me je navdušil nad glasbo, saj se z njo ukvarja že zelo dolgo. Ko sem bila majhna, sem rekla mami, da si želim nekega dne nastopati z njim. Pozneje sva začela sodelovati, najprej mi je pomagal pri moji skladbi, potem pa je začel pisati pesmi zame. Spodbujal me je, naj igram kitaro, čeprav sem sprva želela igrati bobne. Na prijazen način me je prepričal, da mi bo igranje kitare nekoč koristilo, in imel je prav. Toda sprva sem imela tremo pred nastopanjem s kitaro in vokalom. Nikoli mi ni bilo težko le peti ali le igrati kitaro, medtem ko je bilo oboje hkrati zame težko. Oče mi je pri tem pomagal in mi dal priložnost, da sem nastopala na njegovih koncertih. S tem sem si pridobila izkušnje in danes si ne predstavljam svojega nastopa brez kitare.

Čeprav ste uveljavljena pevka, obiskujete ure petja. Kako pomembna je za vas glasbena izobrazba?

Pomembno je skrbeti za glas, da lahko zdržim vse nastope. S pravilno tehniko petja namreč zaščitiš glasilke. Redno vadim petje, ker se zavedam, da lahko še marsikaj izpopolnim. Verjamem, da nikdar ne smeš obstati, temveč je treba stremeti k napredku.

Pogosto imate več nastopov na teden. Kako ohranjate energijo in vedno znova zablestite na odru?

Pazim na svoj glas, zato si ne morem privoščiti, da bi se zabavala do jutranjih ur. Potrebujem namreč dovolj spanca, da si spočijem glasilke. Prav tako sem pozorna na to, da ne govorim preveč in da ne utrujam glasilk po nepotrebnem. Pred vsakim nastopom jih ogrejem in vadim petje vsak dan. V prostem času pa se rada sprostim, vendar imam rada aktivni počitek. Šport je pomemben del mojega življenja. Za sprostitev tečem, izvajam jogo in se sprehajam s svojim psom Bowiejem.

Menda imate zelo radi živali. Od kod izvira vaša ljubezen do njih?

Zanje me je navdušila moja starejša sestra, ki je veterinarka in velika ljubiteljica živali. Ukvarja se z vzrejo bernskih planšarjev in od njene psičke sem dobila Bowieja. Zame živali pomenijo terapijo, saj se sprostim, kadar sem s svojim psom.

Sta s sestro zelo povezani?

Da. Čeprav ne živi več doma, sva zelo povezani in se vsak dan slišiva. Večkrat pride tudi na moje koncerte in nam pomaga pri organizaciji. Imava zelo lep odnos in pomagava druga drugi.

Kako pomembni so za vas prijatelji? Imate ob številnih nastopih dovolj časa zanje?

Zadnje čase si zelo težko vzamem čas za prijatelje, vendar se trudim, da mi to uspe, saj je pomembno ohranjati odnose. Nikdar ne veš, kaj bo čez pet let, morda lahko ostaneš sam, zato ne smeš pozabiti na prijatelje, ki te podpirajo. Veliko mi pomeni, da pridejo na moje koncerte. Razumejo moj pester urnik in se pogosto prilagajajo, da se lahko skupaj odpravimo na kakšen koncert ali zabavo.

Na odru se vam pogosto pridruži pesnik in pisatelj Feri Lainšček. Ste najprej čutili tremo, ko ste izvajali njegove pesmi?

Da. Tudi ko sva se že poznala in skupaj nastopala, sem imela tremo, saj sem se zavedala, da prepevam pesmi velikega umetnika in človeka, ki ga zelo spoštujem. Feri mi je nekega dne, ko me je bilo strah izvajati pesem pred njim, pojasnil, da je interpretacija pesmi odvisna od mene in da ni nič narobe, če kakšno besedo napačno odpojem. Svetoval mi je, naj se prepustim. Takrat sem čutila olajšanje in sem se sprostila, zdaj pa nimam več treme.

Nedavno ste posneli videospot za eno njegovih čudovitih pesmi Nihče ne ve. Zakaj je pesem nagovorila vaše srce?

Pesem nosi v sebi posebno skrivnost. V skladbi se čuti žalost, ker deklico nekaj obremenjuje. Tematika je aktualna, saj se po svetu dogajajo grde stvari, veliko ljudi je v stiski. Pesem dopušča lastno interpretacijo. Vsak si lahko po svoje razlaga, kaj se dogaja z deklico. Predvsem pa sem pesem začutila, ko jo je moj oče uglasbil, in zelo rada jo izvajam na koncertih. Ko jo ljudje poslušajo, jo začutijo drugače kot druge pesmi, saj je v ospredju stiska, in ne ljubezen.

Vaši koncerti so polni čustev in nežnosti. Vam veliko pomeni odziv ljudi po koncertu?

Veliko mi pomeni, kadar mi ljudje rečejo, da jim je koncert napolnil dušo. To je največ, kar lahko glasbenik prejme. Velikokrat mi po koncertu kdo pove, da mu je moja glasba pomagala prebroditi težke trenutke. Nedavno je po koncertu v Cankarjevem domu pristopil k meni gospod in mi dejal, da si je to podaril za obletnico poroke. Ko sem ga vprašala, kje ima ženo, mi je povedal, da je umrla pred tremi leti zaradi raka, vendar je imel na koncertu občutek, da je ob njem. Največ mi pomeni, da z avtorsko glasbo osrečujem ljudi.

Navdušena sem bila, ko sem na enem od vaših nastopov med občinstvom opazila deklico, ki je znala pesmi Ferija Lainščka na pamet. Vam je pomembno, da otrokom približate poezijo slovenskih pesnikov?

Zelo sem vesela, kadar opazim, da otroci, ki so stari komaj tri leta, prepevajo poezijo. Pomembno je, da se v današnjem svetu, kjer večina otrok preživlja prosti čas za računalnikom, seznanijo s poezijo in berejo. Veliko mi pomeni, ko vidim punčke, ki na mojih koncertih prepevajo Ferijeva besedila, čeprav jih morda še ne razumejo.

Najbrž ste tudi vi v otroštvu prepevali besedila svojih najljubših izvajalk. Katere pevke so vas najbolj očarale?

Ena mojih najljubših pevk je Norah Jonas. Občudujem jo, ker je njen uspeh posledica dobre glasbe, in ne škandalov. Prav tako mi je všeč Eva Cassidy, ki je na žalost že umrla. Njene interpretacije so bile vrhunske, ker se čuti, da je prepevala z dušo. Verjamem, da glasba ne sme pustiti ljudi ravnodušnih. Danes tega primanjkuje, ker je veliko glasbe brez vsebine.

Kako vam je uspelo v glasbenem svetu, kjer pevke večinoma razgalijo telo namesto duše, ostati zvesta sebi?

Verjamem vase in sledim svojemu srcu. Uspeh je povezan s trdim delom in s tem, da uživaš v tem, kar počneš. Nikdar se ne bi razgalila, in če bi se to zahtevalo od mene, bi prekinila svojo kariero in prepevala zase. Glasba je že od nekdaj terapevtsko sredstvo, saj so ljudje prepevali, ker jih je to osrečevalo, zdaj pa je vse ostalo bolj pomembno kot glasba. To mi ni všeč, zato skušam delati v svojem duhu in se ne obremenjujem s trendi, čeprav je zaradi tega včasih težje priti na nekatere radijske postaje.

Vas prizadenejo kritike?

Vsako kritiko skušam sprejeti in znam ločiti med dobronamerno kritiko in nepomembnimi komentarji. Kadar prejmem konstruktivno kritiko, jo upoštevam, saj želim napredovati.

Ustvarjate tudi v angleščini. Si želite nastopati v tujini?

Vsekakor, vendar se zavedam, da je v tujini težje uspeti. Tudi v Sloveniji je težko uspeti, zato sem hvaležna, da lahko tukaj nastopam, in tega ne bi zavrgla, da bi lahko nastopala drugje. Svoje skladbe pošiljam na razpise v tujino in veseli me, da so dobro ocenjene. V Veliki Britaniji je bila pesem Dreamer finalistka festivala Songwriting Contest, kar je odlična potrditev. Z avtorsko glasbo sem se predstavila že na Slovaškem, Madžarskem, v Bolgariji, Italiji in na Hrvaškem. Povsod sem bila dobro sprejeta, vendar se imam lepo tukaj v Sloveniji s svojim krogom poslušalcev.

Vaša glasbena pot je povsem drugačna in najbrž težja, kot bi bila, če bi se prijavili na kakšen glasbeni resničnosti šov. Toda domnevam, da vas to ne zanima.

Ne. Ustvarjam svojo zgodbo, ki ne vključuje takšnih nastopov. Zame je pomembno, da delam na dolgi rok, kar pa za glasbene šove, kjer postaneš slaven čez noč, ni značilno.

Drži torej, da niste takšni kot drugi?

Da. Pomembno je biti svoj, čeprav ti je zaradi tega kdaj težko. Biti drugačen ne pomeni biti čuden, temveč verjeti vase in stremeti k svojim ciljem. Živim v svojem svetu in sem v njem srečna, zato se mi zdi dobro, da nisem takšna kot drugi. 

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču