Nina Slapnik, ustanoviteljica Dogodkov za samske, želi samskosti nadeti krila in ji odvzeti občutek osamljenosti.
Diplomirana komunikologinja in magistra znanosti iz podjetništva že osem let skrbi za spoznavanje novih samskih ljudi. Na začetku je bilo veliko manj odprtosti, nam je povedala Nina.
Je res, da ste se lotili organizacij dogodkov za samske, ker ste bili samski?
Ne samo zato. (smeh) Vedno sem želela imeti nekaj svojega. Imela sem čudovito izkušnjo z organizacijo večjih dogodkov v oglaševalski agenciji, šla sem na podiplomski študij podjetništva in da, bila sem samska. In tako samo seštela stvari in rodili so se Dogodki za samske.
Samski so dobra tržna niša – kako komentirate to trditev?
Samski so vsekakor dobra tržna niša. Ampak s takim nazivom samske postavimo v brezčutno vlogo zaslužka, kar je podcenjujoče. Verjamem, da nekateri portali vidijo v tem le zaslužek in v resnici nimajo pristnega občutka do soljudi. Vem pa tudi, da z dogodki, ki jih ustvarjamo v živo, za to, da so ljudje veseli, da se družijo in da se na lep, eleganten način spoznavajo, v ospredju ni le zaslužek. Pri nas gre za osebno noto, za to, da tudi mi sami tako močno verjamemo v osebni stik in v spoznavanje v živo, da dajemo izkušnjo in osebno zadovoljstvo svojih gostov na prvo mesto in na drugo zaslužek. Tudi taki še obstajamo. (smeh)
Je bilo po vašem mnenju včasih res več priložnosti, da si kje koga spoznal?
Ne, včasih je bilo veliko težje. Danes je na voljo toliko različnih portalov in aplikacij, prek katerih se lahko spoznavamo. Ampak še vedno opažam, da je stik v živo res neprecenljiv. Kot samski je dobro, da preizkusiš vse, zakaj pa ne. Povsod se lahko razvijejo lepe nove zgodbe, nič ni narobe, nič ni boljše, nič ni slabše. Odvisno je, kakšen človek si. Osebno prisegam na spoznavanje v živo, ker človeka tako začutiš, ker so karte odprte, ker vidiš iskrice v očeh, ker zaznaš energijo, ker naredi klik ali pa ne. Prek spleta pa nikoli ne veš, kakšen človek je v ozadju. Lahko je tudi drugega spola. (smeh) Pač, prek virtualnosti ne bo nikoli tako močna izkušnja, kot je izkušnja v živo. Ljudje smo energetska, vizualna in izkustvena bitja.
Vtis je, da je biti samski okoli 30., 40. leta precej frustrirajoče – številni so poparčkani in imajo družine. Ali po vaših izkušnjah samski danes še vedno čutijo ta pritisk?
Vsekakor. Veste, kaj me resnično moti? To, da se ljudje delijo na samske in nesamske. Na to, ali imajo družino ali ne. Na to, ali imajo otroke in hišo ali ne. Meni se zdi najpomembnejše, da je človek srečen. Samski ali nesamski. Nekateri ljudje se zavestno odločijo za samskost, ker so tako bolj izpolnjeni v življenju. Družba povsod v razvitem svetu je taka, da se od nas pričakuje imeti družino, urejene domove in dobre avte (smeh) ... a žal ... dejstva so taka, da je veliko ljudi prav v družinah izgubljenih, samo dirkajo sem in tja in pozabijo nase, drug na drugega, na svoje sanje. Veliko jih v partnerstvu občuti osamljenost, pa ne upajo tega priznati. Raje so v navajenih, nič kaj preveč zadovoljujočih odnosih, saj so tako tudi lažje sprejemljivi za zunanjo družbo. Veliko težje je stopiti iz cone udobja in storiti nekaj za svojo lastno srečo.
To pa drži.
O seveda, za kaj takega ljudje potrebujemo veliko poguma. In da, družba narekuje, da je od 30. do 40. leta normalno, da si vsi ustvarimo družino, imamo otroke in se pogovarjamo samo še o tem. Kot da drugega življenja ni. Ko pogledam na življenje samskih, se mi včasih zdi toliko bolj doživeto, izpolnjujoče, osvobajajoče. Ko smo samski, imamo čas tudi zase. Imamo čas, da pogledamo vase in začnemo delati stvari, ki nas resnično osrečujejo. Zdi se mi, da ni prav, da je družba naravnana tako, da nas rangira po tem, ali smo samski ali ne. In tudi res se je pomembno zavedati, da ima vsak svojo pot. Nekateri bodo starši postali pozneje, nekateri morda nikoli. Vsak ima svojo pot. Ni okej, da se primerjamo z drugimi. Ni okej, da si pustimo, da neko splošno družbeno prepričanje tako močno ponotranjimo, da vpliva na naše osebno življenje in zaradi tega celo sprejemamo odločitve o otrocih na silo ali iz lastnega strahu. Ni pomembno, ali si samski ali ne. Pomembno je, da si srečen s tem, kar si, kar imaš, predvsem pa, kako živiš in se počutiš v sebi.
Nekateri nimajo popolnoma nobenih težav, drugi pa ogromno pri spoznavanju partnerja. Srečali ste že res veliko samskih – kakšni so najpogostejši razlogi, da so ljudje samski?
Nekateri so bolj odprti, nekateri lažje navežejo stike, nekateri so bolj komunikativni. A tudi če je tako, še ni nujno, da niso kdaj pa kdaj tudi samski. Vsak je kdaj samski. Tudi tisti najbolj komunikativni. Razlogov je več. Nekateri imajo prevelika pričakovanja, nekateri si preveč močno želijo spoznati tistega popolnega zase, ki ga žal ni. Nekateri se ne upajo predati in tvegati možnost, da bodo prizadeti. Nekateri iskreno želijo biti samski, ker jim je tako v življenju lepše. Dejstvo je, da ni popolnega partnerja ... tudi mi sami nismo popolni. V življenju si je pomembno dobro izbirati take partnerje, ob katerih se počutimo dobro. Življenje zna biti dolgo, če smo v napačnem odnosu, v odnosu, ki nam jemlje. Opažam, da moškim manjka samozaupanja, ženske pa imajo napačna merila. Ženske mislijo, da želijo ego tipe, v resnici pa jih točno taki tipi moških vsakič znova razočarajo. Moški so veliko manj izbirčni kot ženske. Ženske pa točno vemo, kaj želimo in težko privolimo v manj.
Kaj pa se je spremenilo od vaših začetkov pri organizaciji dogodkov? Je danes priti na takšen dogodek manjši tabu?
Veliko se je spremenilo. Včasih je bil najtežji del dogodkov to, da sem morala prav z nožem rezati slovenske predsodke o navezovanju stikov v živo. Dogodki za samske? Ojej, živa groza. Za samske? Uau, to je pa res grozno. Eni so razmišljali tako. A ni smešno? Pa toliko smeha, zabave in zanimivih novih priložnosti si s tem lahko pričaramo? Ali veste, da se je oblikovalo že več kot 15 tisoč prijateljstev, več kot tisoč parov, zgodilo sedem porok in na svet ravno prihaja že 15. otroček Dogodkov za samske? Če bi vsi vedeli to in če bi bili vsaj za en dan v moji koži, bi predsodki kar izpuhteli.
Obstaja tudi nešteto klepetalnic, prek katerih lahko spoznavaš samske. Kako konkurirate vsej tej poplavi?
Da, v tem svetu je vsega veliko. Morda je zato tudi toliko težje izbirati. Vse je okej preizkusiti, ko si samski, zakaj pa ne. Še vedno prisegam na srečevanje v živo, ker je res najlepša izkušnja, ker se začuti energija človeka, ker vidiš nasmeh, ker slišiš glas, ker vidiš mimiko telesa, ker ti je takoj jasno, ali bi z njim ostal v stiku ali ne. Ker imaš možnost navezati stik ali ne. Ker je diskretno. Ker so karte odprte, ker ni sprenevedanja, ker ni olepševanja. Si tam tak, kot si, in točno tak si se prišel spoznavat z ljudmi, ki so na čisto istem kot ti. Posebnost Dogodkov za samske je v tem, da delujemo na osebni ravni. Da smo tam za vsakega posameznika in da ga spoštljivo in s pozitivno ter sproščeno naravnanostjo popeljemo v svet novih poznanstev.
Kakšen je vaš najbolj učinkovit 'prijem' – kakšni dogodki dajejo najboljši rezultat, da ljudje spoznajo osebo, s katero so se ujeli?
Najbolj priljubljeni so vsekakor hitri zmenki, takoj za tem pa zmenki z ujemanjem. Pri hitrih zmenkih gre za to, da v enem večeru spoznaš do 20 oseb nasprotnega spola v svoji starostni skupini in z vsakim deliš sedem minut pogovora. Pri zmenkih z ujemanjem pa gre za profilacijo oseb poleg starosti tudi glede na izobrazbo, videz, vrednote, življenjski stil in druge stvari. Plesni in salsa zmenki so tudi čudovita stvar, saj se ljudje prek plesa spoznavajo, kar je res lepa kombinacija.
Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Maša Gojić, Shutterstock
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču