Mama je tista ena in edina. To ve tudi strokovnjakinja lepote in mode Doroteja Premužič, ki je v svoji mami Sonji našla vso oporo. Dala ji je tudi odlično popotnico za življenje, ki ji danes v poslu in delu še kako koristi.
Doroteja, kakšna je vaša mama? Kako bi jo opisali?
Definitivno ni lahko opisati moje mame z besedami. Postavna, odločna, direktna, delavna, zelo iznajdljiva ... Obožuje naravo in živali, prav tako ima zelo rada otroke in starejše ljudi, je ženska z ogromno močne volje in energije ter vedno pripravljena priskočiti na pomoč potrebnim.
Kakšno popotnico za življenje vam je dajala mama, ko ste bili mlajši?
Vedno je imela poseben čut za estetiko in ljudi. Prav tako je dala veliko nase, na nego telesa in obraza, zdrav način življenja, vedno je bila urejena po zadnji modi od glave do peta, zelo organizirana, pedantna in vsaka stvar je morala biti vedno na svojem mestu. Besede ne skoraj ni poznala. Pomagala je povsod, nobeno področje ji ni bila neznanka, naj je to bilo moralno, duhovno, dobrodelno, fizično. Znala se je tudi ustaviti in v trenutku organizirati izlet ali druženje. Zelo dosti je brala in se zdaj pogosto jezi, da nam je tehnika vzela tisti posebni občutek, kako držati knjigo v rokah. Z ogromno sočutja do živali ter socialno ogroženih ljudi mi je dala vzor, za katerega sem ji neizmerno hvaležna. Prav tako mi še posebej pri delu koristijo njene vrline, kot so: organiziranost, red, čistoča in na splošno trde delovne navade.
Katero obdobje odraščanja vam je bilo najtežje in v katerem ste bili največji upornik?
Najtežje mi je bilo obdobje ločitve staršev, ko sem imela 16 let. Ne bi mogla ravno reči, da sem bila upornik kot večina otrok v puberteti. Za vsak problem, ki je nastal v šoli ali na osebnem področju, sem vedela, da se lahko iskreno in odkrito pogovorim z obema staršema, ne da bi me obsojala, aj sta oba zelo odprtega duha.
Se morda spomnite kakšnega zanimivega trenutka s svojo mamo?
To je bilo, ko sva pred letom dni premagali njen strah pred letenjem. Za rojstni dan sem ji namreč kupila letalsko vozovnico za Dubaj in ni bilo druge, kot da gre z mano. Zgodb, ki sva jih doživeli, je toliko, da bi lahko napisala svojo knjigo. Bila sem otrok z ogromno domišljije, vedno aktivna, željna novih izzivov ... Največ časa sem preživela v naravi, obkrožena z živalmi ali pred slikarskim platnom.
Jo je kdaj motilo, da ste se pojavili v medijih kot znana oseba?
Motilo je ni, ker je razgledana in gre naprej s časom, morala pa se je navaditi na temno stran moje medijske izpostavljenosti. Najtežje ji je vedno v trenutkih, ko me očrnijo s članki, ki so daleč od resnice.
Vam je kdaj dala kakšen nasvet, ki ga niste poslušali in vam je bilo žal?
Ja, res se je zgodilo enkrat, ko sem imela 14 let. Imela sem težave v ljubezni in obžalujem, da ji nisem takrat prisluhnila. Žal časa ne morem zavrteti nazaj, vsaka slaba izkušnja te naredi še močnejšega.
MAMA: Sonja Premužič
Kakšna je bila Doroteja kot otrok?
Doroteja je bila kot otrok nezahtevna do dveh let, potem pa lahko uporabim besedo zelo posebna za vsako leto njenega otroštva. Izpostavila bi njeno neverjetno domišljijo pri igri, neizmerno ljubezen do živali, začetke njenega risanja (nekateri izdelki so postali zelo hitro nekaj unikatnega in so bili razstavljeni po vsej osnovni šoli), njena volja in vztrajnost za izpolnitev svojih želja in sanj ter seveda malo trme. Že od majhnih nog je kazala čut za estetiko, ezoteriko, navdihovalo jo je vse, kar je povezano z lepoto od same mode, arhitekture, narave, ljudi ... Vedno je bila drugačna od drugih, po razmišljanju in dojemanju sveta okrog nje. Ima močno izražen šesti čut že od majhnih nog, ki jo vedno pripelje na pravo pot.
Kako danes gledate na to, kar počne, in to, da je medijsko izpostavljena – javna oseba?
Tega se enostavno navadiš. Da je stopila na tako pot, se je sama odločila, vedela je, da bo to pot, ki ne bo lahka, da bodo svetli trenutki, nasproti pa bodo prišli tudi slabi. Kar te ne ubije, te naredi še močnejšega ... in to je moja Doroteja.
Pri vsakem otroku so v različnih obdobjih neke prelomnice. Katere so bile pri Doroteji?
Velika prelomnica je vsekakor bila odločitev za študij v Ljubljani in s tem povezana selitev iz zelo majhnega kraja v prestolnico po končani srednji šoli. Potrebna je bila velika mera poguma in samostojnosti za tak korak. Druga večja prelomnica je bila ustanovitev podjetja pri njenih 25 letih in s tem začetek njene samostojne poslovne poti.
Se morda spomnite kakšnega zanimivega trenutka z Dorotejo?
Lepi trenutki so se zame začeli, ko sem ji prvič pogledala v oči. Vsi spomini z njo so edinstveni, tudi tisti žalostni, vse je kot ena popolna celota. Z Dorotejo ni bilo dneva, ki ni bil pester in poseben tako, kot je ona sama. Nikoli ji ni zmanjkalo idej ne za igro v naravi ne za igro v stanovanju, pa čeprav je bila edinka. Vsakič znova je presenetila s svojo bujno domišljijo. Nikoli pa ne bom pozabila njenega pogleda in besed na njen prvi šolski dan, ko sva se vračali domov. Mami, ti si bila najlepša mami med vsemi mamicami!
Besedilo: MIMA // Foto: Helena Kermelj, Tibor Golob; Ličenje: Diamondee - Doroteja Premužič; Frizura: Kiki's hair - Kristijan Skamljič - z Nuola wigs lasuljo (www.nuolawigs.com); Stiliranje: Jerneja P. Zhembrovskyy Musič za the Lie by JPZ
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del