Dr. Bogomil Ferfila -slovenski Indiana Jones

Nas dr. Ferfila izziva tudi s Trumpovo majico?! (foto: Aleksandra Saša Prelesnik, Osebni Arhiv) Aleksandra Saša Prelesnik, Osebni Arhiv
Vir: Jana
8. 11. 2016

Bogomil Ferfila ni arheolog. Toda kljub temu v marsičem spominja na enega izmed najbolj priljubljenih filmskih likov vseh časov ...

Če vprašate povprečnega študenta, je profesor navadno človek, katerega glavna naloga je greniti življenja študentov z nepotrebnimi kolokviji in vprašanji na zahtevnih izpitih. Stereotipni učitelj, ki je priplezal najvišje na hierarhični lestvici tega poklica, tako živi dolgočasno življenje nekoga, ki zvesto sledi neživljenjskim univerzitetnim paragrafom brez pravega stika z realnostjo in s preostalim okoljem. Profesor Bogomil Ferfila nikakor ne sodi v to zgodbo.

Ko si fakulteta izmisli novo smer, dobi službo toliko in toliko ljudi

Prav gotovo je po zaslugi medijske izpostavljenosti eden izmed najbolj znanih slovenskih profesorjev. Pa tudi eden izmed tistih, ki uživa največje simpatije med svojimi študenti. Po drugi strani pa je zaradi drugačnega pristopa tudi tarča kritik. Največkrat tistih kolegov, ki z vso gorečnostjo širijo svoje teorije o življenju v oddaljenih državah, kljub temu da pri tem sami nikoli niso prišli dlje od Italije. Da. Tudi ko gre za šolski sistem, je dr. Ferfila vselej brez dlake na jeziku: »Spominjam se, da sem v 70. letih delal v Ameriki in tam srečal številne taksiste z doktorati. Tipični so bili doktorati iz pedagogike. To je bil kader, ki ni mogel dobiti službe. Podobno se nam zdaj dogaja v Sloveniji. Študira 50 odstotkov mladostnikov, kar je verjetno daleč preveč. Posledično povsem preprosta dela opravljajo ljudje s fakultetami. Verjetno bi bilo treba zmanjšati vpis na univerze, vendar je to eden izmed kanalov za odlaganje brezposelnih. Po drugi strani pa smo lahko videli, da tudi univerzitetni hodniki niso »brezmadežno čisti.« Obenem pa so bile v okviru bolonjske reforme storjene napake, saj so se smeri širile, namesto da se združevale. Številni programi tako obstajajo predvsem zato, da imajo ljudje, ki tam poučujejo, dobro plačane službe.«

Svet na dlani

Predavatelj na Fakulteti za družbene vede je tudi plodovit pisatelj, ki je doslej napisal več kot 30 knjig. Njegove dela iz zbirke Svet na dlani, ki so mešanica primerjalnih študij in potopisov, se pogosto berejo kot napeti romani Karla Maya. S pomembno razliko. Bogomil Ferfila je dejansko obiskal države in regije, o katerih piše in jih tudi sistematično proučuje. V zadnjem obdobju se osredotoča na raziskovanje muslimanskih držav, predvsem držav Bližnjega vzhoda. Profesor Ferfila je tako recimo od blizu spremljal poskus turškega državnega udara, pot pa ga je pred kratkim vodila tudi na nemirno turško sirsko mejo, kjer je na kraju samem raziskoval zapletene geopolitične odnose in ozadje dolgoletnega konflikta.

Sicer pa ste v letu, ki mineva v znamenju 'resničnega šova' po imenu ameriške volitve, gospoda s prodornim glasom verjetno prav gotovo že imeli priložnost spremljati med njegovimi nastopi na malih zaslonih. Kot odličen poznavalec ZDA, ki je obljubljeno deželo na številnih potovanjih prekrižaril po dolgem in počez in kot človek s številnimi poznanstvi v najvišjih vrhovih ameriške družbe (o katerih sicer vselej skromno molči), je od samega začetka kampanje, polne preobratov, ljudem na sončni strani Alp predstavil občutno bolj realno sliko kot večina drugih medijev: »Številni se sprašujejo, zakaj je Trump tako popularen. Gre predvsem za dve stvari. Po eni strani so ljudje naveličani politikov, ki v glavnem mlatijo prazno slamo, po drugi strani pa gre verjetno tudi za zadnje vzdihljaje večinskega belega razreda, naveličanega osemletne vladavine temnopoltega predsednika. Po nekaterih napovedih bodo namreč že leta 2035 belci manjšina v ZDA. Trump je tudi poslovnež, kar je pri Američanih precej bolj cenjena funkcija kot pri nas. Dejstvo pa je, da so njegove obljube večinoma le fraze, saj je jasno, da v primeru zmage zaradi zapletenega političnega sistema ne bo mogel izpolniti izrečenih besed.«

Dinastije v ameriški politiki

Eden izmed redkih Slovencev, ki so obiskali tudi najbolj južno točko našega planeta, predvideva, da nepremičninski magnat in človek brez dlake na jeziku v finišu kampanje potrebuje manjši čudež, če želi prehiteti kandidatko, ki uživa večinsko podporo medijev in ameriške intelektualne srenje:

»Trumpu se je po izbruhu seksualnih škandalov, ko so ga odpisali tudi številni republikanci, uspelo vrniti v igro, kar je zanj velik uspeh. Vedeti pa moramo, da je on tisti, ki je v tej kampanji načel številne kontroverzne teme, kar se mu zdaj vrača kot bumerang. Včasih se komu v svetu zdi nenavadno, da so v ZDA zasebna razmerja tako pomembna tema, ampak Američani so zelo bogaboječi. V preteklosti so bili seksualni škandali usodni za številne kandidate.«

Naš sogovornik, ki na svetovnem zemljevidu zelo težko najde državo, v kateri še ni bil, pa na koncu dodaja še nekaj, kar globalni velesili ne more biti v največjo čast:

»Če zmaga Hillary Clinton, se lahko zgodi, da bomo imeli na čelu ZDA skoraj 30 let le dve družini. Družino Bush in družino Clinton. Takšna dinastična politika, podoben je bil tudi primer družine Kennedy, govori o precejšnji moči različnih kapitalskih povezav v ozadju. Verjetno bi bilo prav, če bi v ZDA na tem področju v prihodnosti sprejeli določene omejitve.«

Besedilo: Boštjan Belčič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, Osebni Arhiv

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri