Dr. Kenan Crnkić je do svojega 35. leta živel po ključu, ki ga z nasveti opisuje v knjižni uspešnici 7 skrivnosti uspeha.
Popolnoma je bil predan delu in postal je zelo uspešen, vendar je zanemaril družino in zdravje. Življenje se mu je spremenilo, ko je preživel srčni infarkt. Takrat je resno razmislil o svojem življenju in se vprašal, ali je uspešna poslovna pot resnično tisto, kar bi želel pustiti za sabo. Odkril je, da mu uspeh ne zadostuje, ampak želi biti srečen, zato je o sreči pisal v svoji drugi knjigi Pazi, katerega volka hraniš.
V posvetilu v knjigi ste napisali, da mi želite 86.400 trenutkov sreče. Zakaj ste izbrali to število?
Predstavljajte si, da vam banka vsako jutro nakaže 86.400 evrov, vendar se morate držati dveh pravil. Prvo pravilo je, da morate do konca dneva porabiti ves denar, kar najbrž ni težko. Drugo pravilo, ki ga je treba upoštevati, pa je, da lahko banka to nakazilo prekliče kadarkoli brez opozorila. Neka novinarka me je vprašala, kje obstaja takšna banka. Pojasnil sem ji, da ima takšno banko vsak izmed nas. Ta banka se imenuje čas. Vsako jutro imamo namreč na razpolago 86.400 sekund in od nas je odvisno, kako jih bomo izkoristili. S tem, ko ljudem zaželim 86.400 trenutkov sreče, jim pravzaprav želim, da se zavedajo resnične vrednosti življenja.
Preživeli ste srčni infarkt. Ste zaradi tega spremenili svoj odnos do življenja?
Verjamem, da ima vsak od nas dve življenji. Drugo življenje se začne, ko resnično dojamemo, da imamo le eno življenje. Spremembe se dogajajo na čustvenem področju, nikoli na razumski ravni. Večina ljudi vé, kako bi morali živeti, vendar ne živijo na takšen način. Problem je v tem, da se ne želijo spremeniti, ker se bojijo sprememb. Ne verjamem, da se mora vsakomur zgoditi nekaj tragičnega, da bi začel živeti, kakor da je vsak dan zadnji. Toda pomembno je, da spremenimo svoje življenje, če nismo srečni.
Vaša knjiga 7 skrivnosti uspeha je postala izjemna knjižna uspešnica. Vas je njen uspeh presenetil?
Ne bi se lotil pisanja knjige o uspehu, če ne bi verjel, da bo postala uspešnica. (smeh) Toda kljub temu me je uspeh knjige presenetil, saj ljudje dandanes ne berejo veliko.
Menda ste najprej želeli dati knjigi naslov 7 skrivnosti uspešnih ljudi. Zakaj ste si premislili?
Opazil sem, da imajo ljudje radi uspeh, vendar nimajo radi uspešnih ljudi, česar nikakor ne morem razumeti. A poudariti moram, da v knjigi ne govorim o skrivnostih, ampak o splošnih spoznanjih, ki so bila učinkovita v preteklosti in bodo učinkovita tudi v prihodnosti, ne glede na družbene spremembe. Toda ta spoznanja so postala skrivnosti, ker smo jih tako močno potlačili.
Katera je najpomembnejša skrivnost uspeha?
Najprej je treba opredeliti svoj cilj. Vedeti moramo, kaj si želimo, in to je odvisno le od nas, saj nihče razen nas ne more opredeliti tistega, kar si želimo. Ljudi pogosto sprašujem, ali poskušajo uresničiti svoje cilje ali želje svojih bližnjih.
Zakaj ste izbrali sedem skrivnosti?
Navezan sem na število sedem, saj sem rojen 7. 8. 1977. Ukvarjal sem se tudi z numerologijo in odkril, da je število sedem nekaj posebnega. V nobeni religiji nima negativnega pomena - recimo v krščanstvu velja, da je bil svet ustvarjen v sedmih dneh, beremo o sedmih nadlogah, sedmih pečatih, sedmih zakramentih. Buda je naredil sedem korakov v vsako smer neba in rekel: »Naredil bom konec ponovnemu rojstvu, staranju, boleznim in umiranju«. Prav tako je sedem pravljično število. V numerologiji pomeni število sedem skrivnost.
V nekem intervjuju ste dejali, da ni bilo nikoli lažje uspeti kot dandanes. Zakaj?
V sodobnem svetu imamo veliko možnosti, kar pomeni, da je tudi večja konkurenca, vendar je to dobro, saj se zaradi konkurence trudimo biti najboljši in se ne zadovoljimo s povprečjem. Danes je znanje izjemno dostopno in skorajda brezplačno. Ogromno podatkov najdemo na internetu in tudi knjige niso drage. Precej lažje je priti do znanja kot nekoč, vendar je pomembno, da smo radovedni.
Vaša druga knjiga Pazi, katerega volka hraniš je posvečena sreči. Zakaj ste se odločili napisati knjigo o sreči?
Odkril sem, da uspeh ni dovolj. Vsi uspešni ljudje namreč niso srečni, medtem ko so vsi srečni ljudje uspešni. Všeč mi je definicija, ki pravi, da je uspeh doseči tisto, kar si želimo, sreča pa je želeti si tisto, kar smo dosegli. Spoznal sem veliko uspešnih ljudi, vendar sem opazil, da so bili številni od njih izjemno nesrečni, ker so si prizadevali za uspeh, da bi se dokazali pred drugimi, in si tega niso resnično želeli.
Pri doseganju uspeha je neizogiben tudi neuspeh, česar se številni bojijo. Nekje sem prebrala, da je strah pred neuspehom za vas neumnost.
Tako je, saj je neuspeh sestavni del vsakega uspeha. Uspeh je potovanje od neuspeha do neuspeha. Največji razlog za uspeh mojih knjig je njihova pristnost. Ljudem nikoli ne govorim, da je dovolj, če si želijo biti uspešni, ampak morajo za uspeh nekaj narediti. Do 35. leta sem dosegel veliko poslovnih uspehov, vendar sem v to vložil veliko truda, saj sem več let hkrati študiral in delal. Večkrat povem, da mi v življenju ne gre vse po načrtih, ampak se vsak dan borim. Knjigo Pazi, katerega volka hraniš sem napisal tudi zase, da se opomnim, katerega volka hranim v sebi. Nisem guru, ki mu je vse jasno in nima težav. Vsekakor imam težave, vendar se borim.
Verjamete, da smo lahko konstantno srečni, ker si moramo srečo vedno znova izboriti?
Da, vendar moramo najprej razumeti razliko med radostjo in srečo. Radostni smo lahko zaradi novih čevljev ali dobrega kosila, vendar je to površinska sreča, ki je minljiva. Prava sreča nastane znotraj nas, sreča je naša izbira. Vsako jutro se namreč odločimo, ali bomo srečni ali ne. Vsak dan se moramo boriti z dobrim in slabim volkom v sebi, poleg tega pa je treba paziti, da ne hranimo slabega volka v sebi.
Je pomembno, da znamo prisluhniti sebi?
Pogovor s seboj je pomemben, ker smo preplavljeni s številnimi informacijami in se lahko v poplavi informacij ter dražljajev izgubimo. Samorefleksija je izjemno pomembna. Srečni smo, ko odkrijemo lepoto v samoti. Močni ljudje znajo biti sami. Zame je prav tako zelo pomembno spoznanje, da življenje nima ponovitev, česar se večina ljudi ne zaveda. Vsak od nas v svojem življenju igra določeno vlogo in od nas je odvisno, kakšno vlogo bomo odigrali, kar je povezano z našim odnosom do življenja. Na podlagi odnosa do življenja ločim pet vrst ljudi. Prvi so tisti, ki zgolj obstajajo in so življenje sprejeli kot dejstvo. Drugi so tisti, ki življenje doživljajo kot kazen in ga zapravijo, zanje je značilen mazohizem. Tretji so tisti, ki poskušajo samo preživeti, kar je značilno za večino. To so ljudje, ki se pogosto pritožujejo, da je treba živeti in življenja ne cenijo. Četrti so tisti, ki živijo življenje, zanje je življenje dar, zato poskušajo izkoristiti vsak trenutek in uživati. Peti pa so tisti, ki doživljajo življenje kot dar in se zavedajo, da je življenje sestavljeno iz zabave in odgovornosti. Čutijo odgovornost, da morajo izkoristiti svoj potencial. Treba je vedeti, zakaj živimo. Marsikdo namreč ne vé, zakaj živi, kar je zelo problematično.
Ste morda opazili, da se nekateri ljudje bojijo sreče in uspeha, ker verjamejo, da si tega ne zaslužijo?
Da, marsikdo je med odraščanjem slišal stavek: »Ne smeš se preveč veseliti, ker se bodo kmalu pojavile težave.« Takšnega razmišljanja ne podpiram. Zakaj se ne bi smeli veseliti? Najslabši stvari v življenju sta povprečje in življenje brez smisla. To ne pomeni, da moramo imeti višji smisel, ampak pomembno je, da v nekaj verjamemo. Mene osrečuje pisanje, saj lahko s svojimi knjigami nekomu spremenim življenje in prižgem upanje. Veliko mi pomenijo odzivi bralcev, ki jih poskušam motivirati. Svetujem jim, naj se vprašajo, zakaj živijo, kot živijo, saj je pomembno, da odkrijejo, kakšen je smisel njihovega življenja, in ga ne zapravijo.
Kdaj ste odkrili, da vas pisanje izpolnjuje?
Pri 35 letih, ko je bilo moje življenje na vrhuncu. Takrat sem se vprašal, ali je moje življenje takšno, kot sem si ga želel. Imel sem uspešno akademsko kariero, objavil sem številne znanstvene članke in napisal 600 strani obsežno znanstveno monografijo, vendar me to ni izpolnjevalo. Prav tako sem opazil, da je veliko ljudi nesrečnih, zato sem se odločil pisati o tem. Zame je pomembno uporabno znanje in zelo se trudim, da na fakulteti svojim študentom posredujem prav to. Vedno dajem vse od sebe in pred vsakim predavanjem je moj cilj, da se dotaknem vsaj enega študenta.
Ste po tem, ko ste preživeli srčni infarkt, začeli bolje skrbeti zase?
Še vedno veliko delam, vendar me delo izpolnjuje. Moti me, da živimo v družbi, kjer so odvečni kilogrami problem, pomanjkanje inteligence pa je sprejemljivo. Ko sem doživel srčni infarkt, sem bil v najboljši telesni kondiciji, ampak psihično nisem bil v redu, zato se zavedam, da je pomembno skrbeti za mentalno kondicijo. Če si srečen od znotraj, se namreč dobro počutiš. Težava je v tem, da ljudje iščejo srečo zunaj, ne v sebi.
Ste srečni?
Trudim se, da sem srečen in živim po metodah, o katerih pišem v svojih knjigah. Sreča je popolnoma individualna stvar, vendar obstajajo trije dejavniki, ki vplivajo na to, da smo srečni. Prvi dejavnik smo mi sami, vsako jutro namreč sami izberemo, kako bomo začeli dan. Drugi dejavnik so ljudje, s katerimi se družimo. Pomembno je, da se družimo s pozitivnimi ljudmi, ki verjamejo v nas. Tretji dejavnik, ki vpliva na našo srečo, pa so informacije, ki jih vsakodnevno sprejemamo. Priporočam, da se izogibate negativnim novicam in vsako jutro nahranite svoje možgane s pozitivno energijo.
Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj