dr. Matej Tušak: Strah je velik pritisk na smučarske skakalce

dr. Matej Tušak (foto: Ivana Krešič) Ivana Krešič
Vir: Story
9. 3. 2012

Potem ko je v javnost prišla novica, da se Primož Peterka in njegova žena Renata ločujeta, je presenetilo še to, da so nekdanjega smučarskega skakalca zaradi izčrpanosti in psihičnih pritiskov sprejeli
v bolnišnico
v Begunjah. O pritiskih, strahovih in nenadni slavi, ki doletijo vrhunske skakalce, smo govorili s psihologom dr. Matejem Tušakom.

Psiholog Matej Tušak, ki je sodeloval že z mnogo vrhunskimi športniki, sicer ni seznanjen s trenutnim stanjem našega legendarnega skakalca, saj je večino časa v tujini, vendar je kljub temu za revijo Story povedal, s kakšnimi strahovi in pritiski se spopadajo smučarski skakalci.

Čeprav je bil alkohol v tem športu nekoč nekaj popolnoma normalnega, ga že nekaj let med vrhunskimi športniki ni: ‘’V slovenski skakalski reprezentanci že nekaj let ni alkohola, v zadnjih 20 letih pa je bil med smučarski skakalci občasno problem čezmerna uporaba alkohola. Smučarski skoki so namreč precej rizična športna disciplina, pri kateri je pogosto prisoten tudi strah, alkohol pa ga lahko trenutno pomiri. Znani so primeri iz 50. let, ko so skakalci pred vzponom na velikanko spili enega ‘ta kratkega’, predvsem za pogum, so rekli. Vendar so se stvari v zadnjih letih močno spremenile, saj so spremenili tudi pravila.

Pred 15 leti so lahko mlajši fantje z bolj otroško postavo, ki so bili od 20-letnikov lažji tudi po šest kilogramov, bistveno lažje dosegali vrhunske rezultate. Tudi če so malo slabše in manj trenirali. Zdaj morajo skakalci vsak dan veliko trenirati, da se pokažejo rezultati. Dober primer tega, da se s trdim delom daleč pride, je Robert Kranjec.

Strah je tisti, ki je od nekdaj povzročal, da je bilo med skakalci več pritiskov, in nekateri so si včasih pomagali tudi z alkoholom. Švedski skakalec Jan Boklöv je bil znan po tem, da je bil na tekmovanjih velikokrat alkoholiziran,’’ je povedal in dodal: ‘’Prvi problem je strah pred konkretnim padcem, drugi pa je, da športniki zaradi velikih pritiskov postanejo zakrčeni. Pri skokih se psihični pritisk namreč hitreje pozna kot v drugih športih, alkohol pa je včasih uspešno sproščal, če ga je bilo malo. Če ga je bilo veliko, pa se je porušila koordinacija. Kadar je alkohol konstantno prisoten, se to kaže pri slabših rezultatih.

Osebno ne vem, kaj se je zgodilo s Primožem, saj nisem del tima. Prebral sem le, da so ga odpeljali v bolnišnico, drugih informacij nimam. V zadnjem obdobju nisva imela nobenih kontaktov. Iz časa, ko sem še delal z njim, ne morem dajati nobenih izjav, ampak v zadnjem času ga nisem nikoli videl v kakšni problematični situaciji. Lahko le povem, da so športniki, ki zelo zgodaj dosegajo vrhunske rezultate, težko čustveno zreli, da bi lahko prenesli tako pozitivne kot negativne pritiske. To ni bil le Primožev problem, ampak večine mladih vrhunskih športnikov.

V panogah, ki dovoljujejo, da nekdo pri 17 letih postane heroj in da se zato odnos ljudi do njega spremeni, je težko pričakovati, da se ta človek ne bo spremenil. Kar naenkrat ima veliko denarja, vsi mu odpuščajo, policist mu na primer ne napiše kazni in podobno. Ljudje, ki še niso osebnostno dozoreli, se v takih situacijah lahko izgubijo,’’ razlaga.

Nova Story že v prodaji

Story