Dragan Gajić in Aida Smajić: Najlepše je deliti ljubezen

17. 7. 2015
Deli

Slovenski rokometni reprezentant Dragan Gajić in njegova izbranka, novinarka Aida Smajić, sta dahnila usodni da. Obred je potekal v čudovitem ambientu Žičke kartuzije. Kljub malo slabšemu vremenu pa je bila poroka kot v pravljici. Uradni poročni obred pod ruševinami francoskega samostana je vodil ljubljanski župan Zoran Janković.

Story: Kaj vaju je najbolj skrbelo pred poroko?

Dragan in Aida: Pred poroko naju je najbolj skrbelo vreme. Napoved je bila zelo slaba. Ves čas je bil napovedan dež. Ves junij je bil lep, ampak ravno ta vikend oziroma v soboto so bile napovedane plohe, kar se je tudi res zgodilo. Vendar pa je ravno nekaj minut pred obredom nehalo deževati in pozneje se je po obredu prikazalo celo sonce.

Story: Sta imela dekliščino oz. fantovščino?

Aida: Jaz sem imela dekliščino, ki so jo punce načrtovale kar nekaj časa. Res so me zelo lepo presenetile in ničesar nisem vedela. Maja je prišla pome, mi dala stvari za preobleči ter me odpeljala v Zagreb. Tam so me že čakale vse prijateljice, ki so poskrbele, da sta bila dan in noč v njihovi družbi nepozabna. Preden sem se preselila v Francijo, sem se bala, da bom izgubila stike s prijateljicami. Ugotovila pa sem, da so tisti pravi ljudje še bolj ob tebi in da so moji odnosi z njimi še bolj poglobljeni. Resnično sem hvaležna za vsako osebo v svojem življenju. Imam neizmerno srečo, da me obdajajo takšni ljudje!

Dragan: Jaz fantovščine nisem imel. Me je pa brat z nekaj prijatelji na pikniku presenetil z nekaj zadolžitvami skozi vso noč. Na primer: v dresu Barcelone (sem navijač Real Madrida) sem stregel vse goste vso noč, pekel hrano ...

Story: Je bila poroka takšna, kot sta si jo predstavljala?

Dragan in Aida: Poroka je bila tisočkrat boljša, kot sva si sploh predstavljala. V bistvu sva ugotovila, da si takšnega dne sploh ne moreš predstavljati, dokler ga ne doživiš. Ko vidiš vse prijatelje, družino in osebo, ki jo ljubiš najbolj na svetu, na enem mestu in ko vsi proslavljajo ljubezen, so občutki res izjemni in neverjetni.

Story: Kako dolgo so potekale priprave?

Dragan in Aida: Priprave so se začele že konec junija 2014. Ker živiva v Franciji, sva morala lokacijo najti že toliko prej. Predvsem pa sva potrebovala pomoč. Tako sva se po naključju znašla v Žički kartuziji z Benjaminom in Luko iz Bens wedding. Ben in Luka sta poskrbela za vse. Popolnoma sva jima zaupala. Vse detajle, dekoracijo, potek dogodkov sva prepustila njima. Midva sva samo prišla na poroko. Zdaj, ko je vsega konec in lahko oceniva zadnje leto priprav in poroko, si upava trditi, da sta Ben in Luka najbolj sposobna človeka za tovrstne dogodke. Vidi se, da živita za to, da širita dobro voljo, pozitivno energijo in ljubezen med vse, s katerimi sodelujeta, kar so opazili tudi najini svatje, ki so bili na poroki, osupli nad organizacijo.

Story: Kje sta kupila poročni obleki?

Aida: Jaz poročne obleke nisem kupila, ampak sem si jo izposodila v znanem salonu v Zagrebu (Vesna Sposa). Naredila sta jo oblikovalca Atelier Pronovias. Zdi se mi škoda kupovati poročno obleko in zanjo dati kup denarja, saj ti vse življenje stoji v omari. Pri moji obleki oziroma videzu na poroki pa so velik pomen imeli čevlji. Na izletu v Barceloni sem zagledala popolne čevlje Jimmy Choo, ki mi jih je dragi kupil pozneje za presenečenje.

Dragan: Poročno obleko sem kupil v Trstu. Pomagala sta mi Ben in Luka, ki sta me odpeljala v Trst, kjer so mi model sešili po meri.

Story: Je bilo treba obleko prilagoditi zaradi nosečniškega trebuščka?

Aida: Obleko sem pomerila tri dni pred poroko. Imela sem srečo, saj mi je bila kot ulita. Nič mi je ni bilo treba prilagajati.

Story: Kaj je bil najtežji del pri pripravah na poroko?

Najtežji del je bil sestavljanje sedežnega reda. (smeh) Že pisanje seznama gostov je bilo težako, ampak ker sva res povabila tiste, za katere sva si želela, da so z nama na ta dan, sva to nekako zmogla. Najbolj težavno pa je bilo slediti gostom, ki so odpovedali zadnje dni pred poroko. To nama je predstavljalo veliko težavo, saj je bilo znova treba premeščati vse goste po mizah. No, pomembno je, da so prišli tisti, ki so pravi prijatelji. Tudi sama sva videla, kateri so res prijatelji iz srca in katere bova črtala iz najinih stikov.

Story: Sta se hitro uskladila glede tematike, barv in rož na poroki?

Aida: Glede tega ni bilo nobene težave. Za vse sta poskrbela Benjamin in Luka, ki imata odličen smisel za vse, kar je lepo.

Story: Kdo je imel glavno besedo pri sestavi jedilnika?

Aida: Benjamin in Dragan. Jedilnik je bil nekakšen 'miks' moderne in tradicionalne slovenske kuhinje. Jaz sem izbrala samo torto - čokoladno zase in jagodno za svate. (smeh)

Story: Katera jed z jedilnika vama je ostala najbolj v spominu?

Aida: Najbolj mi je v spominu ostal slovenski ocvrti piščanec, ki ga na poroki sploh nisem poskusila. Bila sem tako vznemirjena in srečna, da sploh nisem mogla jesti. Pa kar dolgo časa zaradi plesanja sploh nisem opazila bifeja, ki je bil postavljen po polnoči. Večerja je bila tudi fenomenalna. Najbolj sem uživala v štrukljih. (smeh)

Dragan: Zame je bila vsa hrana res vrhunska. No, malce bolj iskreno, po vseh 'pijačah' je najbolj pasala kisla juha okoli treh zjutraj.

Story: Kako je potekal obred?

Aida in Dragan: Oba sva si želela, da bi bil formalni del poroke, to je obred, res nekaj posebnega. Tako naju je poročil Zoran Janković, ki je na svoj način poskrbel, da so se svatje smejali in jokali. Obred je potekal v samostanu Žičke kartuzije, na prostem, tako da sva bila zelo odvisna od vremena. Glede na to, da je na poročni dan padala toča, sva mislila, da bo obred moral potekati na lokaciji B, pod oboki samostana.

Dragan: Ker sem vedel, da si Aida zelo želi poroke v samostanu, sem rekel Benjaminu, da bomo z obredom čakali, dokler ne neha deževati. In kot naročeno je ravno nekaj minut pred prihodom Aide nehalo deževati. Obred z belo preprogo, v katero so bile tiskane najine začetnice imen, pa drevored gabrov, ki so vodili prelepo Aido do oltarja in vse do rož, ki so jih pred nevesto metali hčerka in nečaki ... zaradi vsega tega je bila poroka še toliko bolj magična. Kot zanimivost pa lahko dodava: glede na količino dežja, ki je padla tisti dan, je bilo po tleh ogromno luž. Tako da je Benjamin podložil belo preprogo, da Aida ni stopila v vodo. V bistvu so poskrbeli, da tega sploh ni opazila. Samo malo bolj mehka podlaga je bila. Na fotografiranju pa je celo posijalo sonce.

Story: Kateri del dneva je bil najbolj čustven?

Dragan: Prihod Aide v prelepi poročni obleki, z zaobljenim trebuščkom, v katerem nosi sad najine ljubezni. Takrat, v tistem trenutku, sem bil presrečen, ker bo postala moja žena. Ostal sem brez sape. Tega občutka se ne da opisati z besedami. Imeti moraš srečo, da lahko to doživiš. In jaz sem jo imel.

Aida: Najlepši trenutek je tudi zame bil, ko me je oče pospremil pred oltar. Zagledati osebo, ki ti pomeni vse na svetu, in vedeti, da bo tvoj mož, je osupljivo. Poleg tega pa vsi nasmejani obrazi staršev, družine in prijateljev, ki so prisotni tisti trenutek ... Fenomenalno je bilo.

Story: Kdaj sta potočila prve solze?

Aida: Jaz sem od sreče jokala ves dan. (smeh) Dragan je poskrbel, da sem vsako polno uro pred obredom dobila posebno sporočilo in presenečenje. To je bil res najlepši dan. Najbolj pa me je od sreče stisnilo pri srcu, ko je gospod Janković na obredu omenil najinega sina. Takrat sem se zavedla, kakšno srečo imam.

Dragan: Cmok v grlu sem imel kar nekajkrat. Ob prihodu Aide pa ob omembi najinega sina v govoru g. Jankovića, ampak prvo solzo sem potočil ob presenečenju Aide in njenih nekdanjih sodelavk Špele in Milene. Video s slikami mojega otroštva, skupne poti z Aido ter izjavami najinih staršev in prijateljev je bil zares zelo čustven.

Story: Sta drug drugemu pripravila še kakšna presenečenja?

Dragan: Jaz sem poskrbel, da je Aida imela manjša presenečenja vsako polno uro na dan poroke od 11. ure naprej. Ker sem vedel, da bo Aida jokala, mi je Luka rekel, da je zadnje presenečenje lahko ob 14. ure, ker mora potem Aido naličiti za poroko. (smeh) Vrhunec presenečenja pa je bil res prelep ognjemet ob polnoči, skupaj s poročno torto, v katerem sva uživala tako midva kot tudi vsi svatje.

Aida: Za Dragana sem kar nekaj časa pripravljala presenečenje. Zamislila sem si video, na katerem bi bili zbrani najini posnetki vsega leta in na koncu sem želela dodati želje njegovih najljubših pevcev. Vendar sta Milena in Špela dodali še veliko več. Posneli sta želje in čestitke najbližjih prijateljev in družinskih članov ter dodali potek najine ljubezenske zgodbe, tako da je bil na koncu pravi mini dokumentarni film o naju, ki je bil presenečenje tudi zame. Za to jima bom vedno hvaležna. Drugi del mojega presenečenja pa je bil Draganov dres iz Katarja, v katerem je osvojil naslova najboljšega strelca na svetu in najboljšega desnega krila, ki je podpisan z avtogrami Severine, Tonyja Cetinskega, Oliverja Dragojevića, Halida Beslića itd. Pri tem sta mi pomagala Milena in moj oče. Želela sem, da enkrat za spremembo dobi avtograme Dragan, in ne da jih samo deli. (smeh) Ta dres sem dala v okvir.

Story: Kakšno je bilo slavje? Kdo je poskrbel za dobro zabavo?

Oba: Uh, slavje je bilo zares pestro. Ob obredu in večerji nas je spremljala italijansko-slovenska skupina Benandanti, ki so igrali bolj klasično glasbo in evergrine. Vse skupaj je potekalo v umirjenih tonih, da so se lahko gostje pogovarjali in v miru povečerjali. Pozneje pa sta se nam pridružila pevca iz Srbije Darko Lazić in Aleksandra Bursac, ki sta poskrbela, da je bila noč v balkanskih ritmih res nepozabna. Plesali, peli in uživali smo dolgo v noč, nekateri celo do jutra. (smeh)

Dragan: Tudi Aida je, ne glede na to, da je v petem mesecu nosečnosti, plesala vso noč, tudi na stolu; do tega jo je pripravila njena najboljša prijateljica in priča, tako da je bilo vzdušje res fantastično. (smeh)

Story: Kdo je poskrbel za šopek? Ga lahko opišete?

Aida: Tudi za šopek sta poskrbela Benjamin in Luka v sodelovanju s cvetličarno Valerija Grubelnik. Želela sem si potonike, ker so res najlepše rože, sploh v pastelnih odtenkih. Dodane pa so bile tudi broške s kristalčki v obliki metuljev in srčkov. Šopek je bil res prelep. Bilo se je težko ločiti od njega.

Story: Katera prijateljica ga je na koncu ujela?

Aida: Ujela ga je moja draga Špela. Res si ga je zelo želela in na koncu je imela srečo, da ga je dobila. Upam, da bom kmalu tako veselo tudi na njeni poroki. To je za Špelo bila prva poroka, za katero pravi, da je bila najboljša. (smeh)

Story: Kdo je ujel podvezico?

Dragan: Podvezico pa je ujel Nenad, moja priča. No, res pa je, da neporočenih moških ni bilo veliko na poroki, tako da je podvezica zlahka našla pot do največjega. (smeh) Želim si in upam, da bosta Nenad in njegova punca Natalija naslednje leto stopila pred oltar. Tako bi podvezica imela res pravi namen. (smeh)

Story: Sta prejela kakšno posebno darilo?

Aida: Vsa darila so bila zares iz srca. To je najpomembnejše.

Story: Kakšen je občutek zdaj, ko sta z Draganom mož in žena?

Aida: Zdaj je vse drugače. (smeh) Ne, vse je enako kot prej. Je pa res, da se še bolj zavedava, kakšno odgovornost imava drug do drugega in do najinega otroka. Najina ljubezen je tudi pravno potrjena. Je pa poročni dan res nekaj najlepšega, kar sva doživela. Najbolj zaradi ljudi, ki so srečni skupaj s tabo in ki ti res želijo vse najboljše. Najlepše je deliti ljubezen in srečo med ljudi, ki ti pomenijo največ.

Napisala Andreja Korenčan, fotografije Primož Bregar