Družina Anić se je podala novi dogodivščini naproti, saj je profesionalni športnik Igor Anić vstopil kot zamenjava pivota THW Kiela, najuspešnejšega rokometnega kluba. V Nemčijo so se preselili dobesedno čez noč, kar je bilo za družino z dvema malima otrokoma velik izziv. O tej spremembi smo se pogovarjali z Igorjevo ženo Anjo, uspešno blogerko in mamico dveh otrok.
Story: Kar nekaj let ste živeli v Franciji, zdaj pa ste se preselili v Nemčijo. Ste uspešno prestali ta 'prehod'?
Ja, res je bila ekspresna selitev. Vsega skupaj manj kot teden dni od dneva, ko smo izvedeli za selitev, do dejanske selitve v Nemčijo. Počasi se navajamo, počasi opremljamo nov dom, kjer je še vedno špica na 'sofi'. Za Zacka smo že našli vrtec, kar nam je zelo pomembno, da ne pogreša preveč prijateljev iz vrtca v Nantesu. Tudi midva se počasi navajava na (staro) novo 'domače' mesto. V Kielu sva namreč že živela pred petimi leti.
Story: Glede na to, da ste si v Franciji uredili življenje, zdaj pa zamenjali okolje, me zanima, kako se spoprijemate z življenjem na poti, sploh zdaj, ko ste postali štiričlanska družina?
V bistvu nimaš časa preveč razmišljati o tem. Vsaj na začetku, ko je toliko novega in toliko obveznosti, ne. Potem pride za tabo. Vse je spet 'jovo na novo' in včasih spremembe pašejo - kot tokrat, včasih pa je zelo težko. Stres je velik, lagala bi, če bi rekla, da je lahko v nekaj dneh življenje štiričlanske družine spakirati v nekaj torb in zamenjati državo, a če veš, zakaj to delaš, je vsaj malce lažje ... In to, da greš na boljše, prav tako pomaga.
Story: Kako to, da se je dobesedno čez noč zgodila ta selitev? Je bil to velik šok za družino? Kako je sploh videti pakiranje kovčkov, če morate čez noč na novo urediti življenje?
Prej bi rekla, da je bilo veliko presenečenje. V nedeljo se je v Kielu poškodoval pivot, v ponedeljek so klicali Igorja, ponudili, da ga pride zamenjat do konca sezone, v sredo je že bil v Nemčiji in igral v novem dresu, konec tedna smo že sedeli v avtu in bili na poti v Nemčijo. Tokrat je bila zamenjava res nepričakovana in ekspresna, zato je bila takšna tudi selitev. Tokrat prvič nismo preseljevali pohištva, ampak vzeli samo vsak eno polno torbo osebnih stvari, igrač, nekaj knjig in odšli. Hiša v Franciji je naša, tako da so stvari za zdaj ostale še tam, dokler se ne vseli podnajemnik. Seveda bi lahko bila selitev manj ekspresna, kar pa bi pomenilo, da bi bila z otrokoma sama v Franciji, Igor pa sam v Nemčiji, kar pri nas, ki smo zelo povezani, pač ne pride v poštev.
Story: Kaj je bilo najtežje? Gotovo ste za seboj pustili veliko dobrih prijateljev ...
Iskreno mi je bilo najbolj hudo za Zacka. Imeli smo res super vrtec zanj, vzgojiteljice so ga imele res rade in imel je veliko prijateljev. Je zelo družaben fantek, zato mu to veliko pomeni, in hudo nam je, ko smo morali to pustiti za sabo in oditi v novo državo. Ampak se tolažim, da se takšni mali hitro navadijo sprememb, da bo hitro obvladal nov jezik in spoznal nove prijatelje.
Story: So odrekanja pogost pojav za ženo profesionalnega športnika?
Zagotovo. Včasih se ti zdi, da si se odrekel svojemu življenju in živiš njegovega. Spet drugič veš, da je to takšen način življenja in da se danes jaz odrekam mnogo stvarem, po koncu kariere pa bo morda nasprotno. V bistvu se odrekaš toliko, kolikor si dovoliš odrekati ...
Story: Kaj vam daje moč in zagon kot ženski?
Otroka. Trenutno sta onadva moja največja gonilna sila, in ko je najbolj hudo, si rečem, da je zanju, da bosta onadva imela boljše življenje, več priložnosti. Prav tako Igorjev uspeh. Ko gre njemu dobro, ko je srečen, je to zame dokaz, da le ni vse to odrekanje za prazen nič.
Story: Ali gledate resničnostni šov Wags, ki ga lahko spremljamo na programu E!entertainment, in kaj si mislite o njem? Menite, da prikazuje dejansko življenje žena profesionalnih športnikov?
Ne, še nikoli nisem videla tega šova, močno pa upam, da ni še en stereotipni šov v nizu, ki poneumlja in izkrivlja podobo žena profesionalnih športnikov. Si ga bom pa iz radovednosti pogledala.
Story: Ker ste tudi sami želeli govoriti o tej tematiki, ste že pred časom začeli pisati blog CNW: code name woman. Tam redno pišete o tematikah, ki se tičejo žena športnikov, in pred kratkim ste spisali seznam razlogov, zakaj je dobro biti tako imenovana 'wag'.
V bistvu za to objavo - zakaj je dobro biti 'wag' - stoji zgodba. Inspirirala me je žena Igorjevega soigralca v Nantesu. Mlada Argentinka, novinarka, preutrujena in preobremenjena mamica dveh malih mulčkov, ki je enostavno potrebovala malce podpore, pozitive, smisla tega našega življenjskega stila. In tako je nastala objava, ki predstavlja pozitivne strani našega načina življenja. Takoj po objavi sem dobila njeno SMS-sporočilo in zahvalo za ta opomnik. (smeh)
Story: Videti je, da se mora žena profesionalnega športnika večkrat ponovno postaviti na noge. Vas je takšno življenje utrdilo ali se še bojujete s seboj?
Oboje. Včasih imam občutek, da sem se tako zelo utrdila. Včasih si rečem, pet selitev v šestih letih, dva otroka v dveh letih, za vse sama v tujini, pet različnih jezikov. Spet drugič me popolnoma povozi, skoraj obupam, si samo želim nazaj domov, k svojim. Mislim, da je to čisto normalno stanje ženske, ki se nenehno srečuje s spremembami, napornim tempom življenja. Pomembno je samo, kaj prevlada, in pomembno je, da se znam pobrati, ko pridejo težki trenutki, in da znam uživati ter biti hvaležna v dobrih trenutkih.
Napisala Manja Plešnar
Fotografije Story press
