Družina Marolt: “Nisem več pomemben jaz, ampak mi”

Story: Jure, ustvarjate spletni portal Ljubki nesmisel, na katerem govorite o svojem vsakdanjiku z malo deklico. Ni ravno veliko moških, ki bi tako redno pisali blog, kajne?

Ni veliko moških, ki bi pisali o tem, to je res. Pravzaprav nas je le peščica, menda pa se pojavljajo novi blogi očkov. To je le zdrava konkurenca, ki jo pozdravljam. Morda gre za nekoliko drugačen način razmišljanja, kot smo ga vajeni od moških. V tem primeru moraš pisati o čustvih, to pa ni za vse lahko. Meni pa so ravno čustva najbolj zanimiva.

Story: Pa ste sicer od nekdaj tak ljubitelj otrok?

Dokler nimaš svojega, verjetno še ne veš, kaj je prava ljubezen. Čeprav se mi ne zdi pravično, da neizmerno naklonjenost do male poskušam ubesediti. Vem le to, da sem srečen vedno, ko jo vidim. Tudi če sem bil pred tem slabe volje.

Story: Torej ste že kot fantek radi popazili na kakšne sosedove otroke?

Naša hiša je bila vedno polna otrok, saj jih je dolgo, dolgo tega nazaj mama pazila kar na domu. Nisem prepričan, da sem jih ravno pazil, sem se pa z veseljem igral z njimi. In to počnem še danes. Mislim, da sem otrokom všeč, ker imam malo hecen obraz, vse na njem je veliko, kot da bi bil animiran.

Story: S partnerico imata deklico Višnjo. Sta si otroka sicer dlje časa želela?

Nikoli si nisva postavljala časovnih okvirjev. Vedno sva govorila, da morava to začutiti. In pred dobrima dvema letoma sem videl nekega očka s svojim otrokom, ko sta se igrala. Bila sta nasmejana in sproščena. In takrat sem vedel, da hočem to tudi sam. Vse drugo pa je zgodovina.

Story: Po fotografijah na družabnih omrežjih sodeč uživate v popolnem družinskem življenju. Kaj je bil v preteklih mesecih vaš največji družinski izziv?

Karte se premešajo na novo. Pred tem sva imela neko rutino, ki pa jo je najino malo bitje, ki je tako sunkovito vstopilo v najino življenje, povsem porušilo. Veliko je bilo prilagajanj. Ampak vse je tisočkrat vredno. Zdaj nisem več pomemben jaz, ampak mi. To je čudovito.

Story: Kljub težavnosti starševske vloge pa se je ljubezen med vama s partnerico verjetno le še bolj poglobila, kajne?

Seveda, ničkolikokrat. Vsakemu bodočemu očku priporočam, da je prisoten pri rojstvu svojega otroka. Ko z lastnimi očmi vidi, kako naporno je rojstvo in česa je sposobna ženska, jo lahko le še obožuje. Ko sem po rojstvu male urejal formalnosti, me je gospa vprašala, komu naj nakazujejo otroški dodatek, meni ali ženi. In sem ji dejal: "Gospa, jaz sem bil prisoten pri rojstvu. Tudi če nakažete vsak mesec tri tisoč evrov, gre vse do zadnjega centa njej."

Story: Kako pa sicer najraje preživljate skupni družinski čas? Za kakšne aktivnosti se najraje odločite?

Z malo se najraje valjam, spuščam le nama razumljive zvoke, grizljam, vse take nepomembne malenkosti. In rad se z njo sprehajam. Mamica pa je najbolj srečna, če smo vsi skupaj kje na kavici. Jaz na pivu.

Story: Kateri pa so vaši najljubši skupni trenutki?

Vsak trenutek, ko smo vsi trije na kupu.

Story: Sicer pa smo opazili, da vas deklica velikokrat spremlja pri takšnih in drugačnih aktivnostih. Tudi med igranjem košarke, kajne?

Vse, kar lahko počnem sam, lahko tudi Višnja. Malo ji vse skupaj prilagodim, pa je. Naložim jo v nosilko in lahko skupaj mečeva na koš. Vsa srečna je, če se že dotakne žoge, ker mi tako poda. Več podaj na tekmo ima kot celotna prva peterka slovenske košarkarske reprezentance.

Story: Pa bi lahko rekli, da je tatijeva mala punčka? Jo vi bolj razvajate in pocartate?

Videz verjetno vara, je kar varno prisesana na mamico. Midva imava povsem svoj odnos, tak malo pobalinski. Sicer je prvi otrok menda podoben očetu, tako da je velika verjetnost, da bo barabin. (smeh)

Story: Pa ste pri vzgoji sledili kakšnim vzorcem vzgoje svojih staršev, ste pri tem uporabili nasvet iz kakšne knjige, ali enostavne sledite svojemu srcu?

Prebral sem zelo veliko knjig med najino nosečnostjo (najino, ker sva skupaj v tem že od samega začetka), ker sem želel izvedeti čim več. V praksi pa predvsem sledim svojemu notranjemu glasu. Tistemu, ki pravi, da je čisto v redu, če se kdaj malo popraska ali pade s poganjalčka. Tudi sami smo zelo velikokrat telebnili na tla, pa smo vse preživeli.

Story: Vaša punčka se imenuje Višnja, kje pa sta dobila navdih za takšno ljubko ime?

Prebral sem vse knjige in vse, kar ponuja čudoviti svet spletnega medmrežja na to temo, naredil seznam, in to predstavil dragi. Višnja je bilo obema všeč. In tako je še danes.

Story: Kako pa ste preživeli to poletje? Ste se odpravili kam na oddih?

Letošnje poletje so bolj zaznamovali bazeni in rojstnodnevne zabave kot pa morje. Zelo hitro je minilo vse skupaj. Menda čas hitro mineva, ko se imaš lepo, tako da vse štima.

Story: Tokrat smo z vami posneli modno zgodbo. Ali je Višnja že kaj izbirčna glede tega, kaj obleče?

Če bi bilo po njeno, ne bi bila nikoli nič oblečena. To je eden tak malo umazan/Juri Muri otrok. Ko pa ti jo enkrat s precejšnjo muko le uspe obleči, se nikoli ne pritožuje nad izborom oblačil. Skromnost je lepa čednost.

Story: Kdo pa ji navadno pripravi garderobo?

Mamica. Očka ji je izbral le eno jakno iz džinsa in pajac iz džinsa, da sva lahko 'matchy-matchy'.

Story: Kaj pa vam? Vprašate kdaj za mnenje partnerico?

To je precej preprosto. Nikoli ji ne rečem, naj kaj izbere zame. Najdem nekaj kosov oblačil in ji jih pokažem. Če reče, da je kakšen kos v redu, o njem razmislim. Če reče, da ni, ga takoj odmislim. Če reče, da je top, ga vedno kupim. Sicer sem pa odrasel moški, tako da si kar sam izbiram in kupujem cunje.

Story: Pa ona vas?

Tudi ona pokaže, kaj si želi. Prikimam, če je v redu, če pa kaj res ne nosi vode, glasno izrazim svoje nesoglasje. To je ta brezpogojna simbioza.

• Napisala Kaja Milanič
• Pripravila: Petra Rozman
• Fotografije: Teja Blatnik
• Stiliranje: Tina Tanko
• Ličenje in pričeska: Tjaša Založnik

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec