Večina predstavnikov močnejšega spola uživa ob zmogljivostih in spektaklu, ki ga ponuja formula 1. Vse od malih nog tako občudujejo dirkače, ki se brez vseh zavor podijo po asfaltu.
Tudi Dušan Lukič, urednik revije Avto Magazin in komentator Formule 1 na TV3, je že kot deček z velikimi očmi spremljal podvige svojih vzornikov, dirkaški šport pa je v veliki meri krojil tudi njegovo poklicno pot.
Kdaj se je v vas prebudila ljubezen do dirkalnih avtomobilov, formule?
Uh, že ko sem bil mulec. Od tega je že nekaj desetletij. Že takrat sem z velikim navdušenjem obiskoval dirke in starše nadlegoval, naj me peljejo na vsaj te najbližje, v Sloveniji. Resneje pa je postalo na koncu fakultete, ko sem dobil priložnost za delo v športni redakciji na nacionalni televiziji. Dolga leta sem bil redaktor formule 1. Takrat nisem bil le oboževalec, ki zavzeto spremlja dirke, temveč sem moral biti tudi dobro informiran, podkovan. Spominjam se svoje prve dirke, pred kakšnimi tremi desetletji na Madžarskem. Takrat sem bil še študent, s kolegom pa sva vse potrebno zložila v majhnega juga in se skupaj z množico Slovencev odpeljala na dirko. Spala sva kar v avtu in ob njem.
Ste se tudi sami zgledovali po dirkačih? Imeli željo, da bi se kdaj usedli za volan katerega izmed lepotcev na stezi?
No, saj kakšno dirko v življenju sem pa že odpeljal! Med moškimi oboževalci formule 1 in dirkanja nasploh najdemo zelo malo takšnih, ki nimajo želje se usesti za volan in se preizkusiti v vlogi dirkača. Sam sem imel dovolj sreče, da sem preizkusil že kar nekaj dirkalnih avtomobilov in odpeljal kar nekaj dirk, vendar pa formule 1 še nisem imel priložnosti preizkusiti. WRC-dirkalnik najvišjega nivoja svetovnega prvenstva v reliju pa sem že preizkusil. Vsaj malo občutka, kako je sedeti na vozniškem sedežu 'pobezljanega' avtomobila, tako imam.
Kdo od legend formule 1 pa je v vas pustil najmočnejši pečat?
Če dobro pomislim, bi izpostavil dva dirkača. Ne morem reči, da sem bil velik oboževalec, vendar pa sta mi bila morda daleč najbliže, to sta Gerhard Berger in Jacques Villeneuve. Prvi zato, ker je bil velik zabavljač, drugi pa, ker prihaja iz prave družine, je brez dlake na jeziku in blazno hiter. Ta dva nikoli nista spadala med najboljšo peterico vseh časov, pa čeprav je bil Villeneuve tudi prvak, vendar pa sta mi bila vedno blizu. Všeč so mi odrezavi, morda malo manj resni dirkači.
Že pred leti ste stopili v komentatorske čevlje. Se še spominjate svoje prve dirke?
Res je, tokrat se nisem prvič znašel v komentatorskih čevljih, temveč se je zgodilo že pred leti, ko sem bil še redaktor F1 na nacionalki. Ker pa ni bilo povezave s komentatorskim mestom in rednim komentatorjem, so me prav na hitro poslali v komentatorsko kabino. To je tudi prva stvar, ki sem jo na televiziji v živo komentiral. Bil sem precej nepripravljen, no, če seveda odštejem bogato zakladnico znanja, ki sem jo imel že od prej. Bil sem tako živčen, da sem prav povedal državo, kjer poteka dirka, zmotil pa sem se pri imenu dirkališča. Po petih, desetih minutah sem se ogrel in ugotovil, da v tem resnično uživam. Očitno jim je bil moj način všeč, zato so me vpletli še v druge športe, seveda na mojo željo predvsem bencinske, in nabralo se je kar nekaj prenosov, ki sem jih v živo komentiral. Zato sem z veseljem sprejel priložnost na TV3, saj sem ne le formulo 1, ampak tudi komentiranje prenosov v živo že kar pošteno pogrešal. Danes si v glavi vnaprej ustvarim začetek, način, kako želim peljati prenos, vse drugo pa pride samo od sebe.
Pred meseci je vse močno presenetila odločitev, da se iz formule 1 umikajo mična dekleta, ki so stala ob dirkalnikih. Kaj menite o tem?
Meni se to zdi popolnoma zgrešeno. Gre za tradicijo, ki je povsem sprejem-ljiva. Razumel bi, če ne bi več smele biti v kopalkah. Zakaj pa bi jih umaknili? Nima smisla. Vse to se dogaja preveč na silo, za kar se običajno izkaže, da ni preveč dobrodošlo. V nekaterih moštvih imajo pa tako še danes težave s plačilno neenakostjo med spoloma. Šele v zadnjih letih so se stvari uredile. Morda bi bilo bolj smiselno odpraviti te anomalije ali pa razmisliti o majhnem številu deklet med mehaniki. Nekaj inženirk seveda je, vendar premalo. Tudi tu se bodo stvari spremenile. Nekdaj zelo mačističen šport, dirke v pospeševanju, ena izmed dveh najvišjih kategorij, je danes v domeni deklet. Sestre iz družine Force so večkratne prvakinje, njihov oče, nekdaj legendarni dirkač, pa je zelo ponosen na svoje tri hčerke. V tem športu ni nič nenavadnega, da dirkač sname čelado in se izpod nje vsujejo dolgi zlati lasje. To se zgodi povsem naravno, ni potrebe, da bi to spreminjali z dekreti.
Besedilo: Nika Arsovski // Foto: Helena Kermelj