Bil je vroč julijski večer, sonce je že počasi zahajalo in na enem od pomožnih stadionov na ljubljanskem Žaku se je trlo tekačev in rekreativnih nogometašev.
Med prepotene rekreativce se je tiho, v črnih pajkicah in beli majici, pomešal tudi prvi sindikalist Slovenije Dušan Semolič.
A 66-letni možak, ki sicer prihaja iz Prvačine v Vipavski dolini, a že dolga leta živi v Ljubljani, se ni podal na običajen tek, ampak je s seboj prinesel skrivnostno, dolgo črno torbo.
Najprej je pozdravil sonce, naredil nekaj elegantnih taj-či gibov, nato pa je iz svoje torbe potegnil meč. Si predstavljate?
Sindikalist vseh sindikalistov, ki ima zadnje čase zares veliko dela in bije boje na vseh koncih te naše ljube domovine, je sredi Ljubljane na plano potegnil dolg, na videz oster meč.
A potem je začel svoj ples – počasi, elegantno, meč je tiho rezal vroč ljubljanski zrak. Tekači so le z občudovanjem občudovali 'kung fu panda' nastop postavnega možaka v zrelih letih.
Po 'mečevanju' se je Semolič še enkrat spoštljivo zahvalil soncu, ga pozdravil in tiho izginil v ljubljansko asfaltno džunglo.