Ob virtuoznih kulinaričnih pregrehah Elvisa Kudića težko ostanemo ravnodušni. Z nešteto talenti in izžarevanjem mladostniške energije nas navdušuje vsak teden znova, klepet z njim pa razkriva še veliko več, kar nam pokaže na malih zaslonih. Elvis je dokaz, da na mladih svet stoji.
Mladi up, ki vsak teden spretneje vrti kuhalnico zmagi naproti in prekaljeno kuharsko trojico na čelu čelu MasterChefa pušča odprtih ust, je zanimiva športno obarvana zgodba, katere začetki segajo v obdobje konca osnovne šole. Z razpisom atletskega krožka na šoli so mu zadišale tekaške steze in usoda je velevala, da je trener, pozneje njegov prvi trener na Bledu, kamor ga je povabil, v njem prepoznal tleči potencial. Ovire so življenjski simbol, razmišlja Elvis: "V življenju se srečuješ z ogromno ovirami. Ko sem tekel čeznje,sem premagoval samega sebe. Bile so fantastične za adrenalin."
Lovorike z grenkim priokusom
Tek na sto metrov z ovirami je v njem zbudil ljubezen na prvi pogled in neomajna strast mu je priborila mesto v mladinski reprezentanci. Lovorike, tudi zlato odličje na državnem prvenstvu, mu nahranijo dušo, a težko je ob njih ne imeti kanček grenkega priokusa, iskreno pripoveduje: "Končana sezona 2015 ni prinesla osvojitve zastavljene norme in ob razočaranju sem še bolj zagrizel. Preobremenjenost je pustila svoje posledice. Športniki smo znani po tem, da gremo prek sebe, z glavo skozi zid, tudi če boli. V mojem primeru je bila to napaka."
Zaznamovala ga je usodna poškodba hrbtenice in kljub uspešno prestani rehabilitaciji ter lanski septembrski operaciji je ostal strah, da bi se spet poškodoval: "Hrbtenica, ki nas drži pokonci, je ena sama. Moral sem sprejeti dejstvo, da 'šprintarice' postavim v kot," spregovori o težkem koraku. "Življenje mi je zaznamovala atletika in prišel je trenutek zavedanja, kaj bo prinesla prihodnost. Ritma šole, treninga in regeneracije nenadoma ni bilo več, ni bilo pristnega adrenalina in hitenja. In to je manjkalo," pove Elvis. Zavedanje v nikoli več povrnjen vloženi trud zna biti travmatično, pa vendar čudovite peščene poti z veseljem ohranja v spominu.
Zaznamujoči družinski odnosi
Z izstopajočim naglasom razkriva korenine iz Bohinjske Bistrice, kjer si stanovanje še zdaj deli z mamo. O njej pripoveduje z žarom v očeh, označi jo za prvo kulinarično mojstrico. Naučila ga je osnov, tudi lazanje, njegove najljubše jedi: "Odlična kuharica je tudi teta, katere delo se je spletalo s profesionalno kulinariko," pove.
Kuharsko zaledje je bilo spodbudno, čeprav meni, da je njegov trenuten kuharski položaj bolj spontane narave. Vse prej kot rožnate družinske razmere so od njega zahtevale odgovornost, odraslost: "To, da sem odraščal zgolj z mamo, me je okrepilo. Popoldneve sem preživljal sam in primoran sem bil ravnati odgovorno. Imam šibke trenutke, hkrati pa trdo kožo," razodene. Z očetom od ločitve, ki je zaznamovala zgodnje otroštvo, nimata stikov, niti zdaj, ko je z 21 leti najmlajši tekmovalec tretje sezone resničnostnega šova MasterChef. "Nimam želje po stikih," priznava.
Želi navdihovati mlade
Pot ga je v drugem letniku ekonomske gimnazije v Radovljici zaradi športa vodila na gostinsko šolo, poznanstva s katere so ga pravzaprav vpeljala v 'pravo' kuharijo. Čeprav je tja zajadral zaradi lažje organizacije z atletiko, ker je, kot se opiše, ambiciozen človek z željo po visokih ocenah, brez njih še zdaleč ne bi imel tolikšnega interesa po virtuoznem mešanju različnih okusov. Na kuharsko tekmovanje ga je pravzaprav prijavila sošolka, ker je iskal nekaj novega, nekaj pozitivnega: "Čeprav si sebe nisem predstavljal pod takšnim pritiskom. Veseli me, da me sotekmovalci sprejemajo kot sebi enakega, kljub starosti," začetne strahove opisuje zdaj, le korak pred finalno oddajo. Šov MasterChef dojema kot navdih, čar kuharije, s katero se izkazuješ in razodevaš svojo kreativnost: "V njem spoznaš vse plati kuharskega poklica, hkrati pa navdihuje mlade za ta čudovit poklic."
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
