Vsestranski Erazem B. Pintar ni poznan le kot ljubitelj žensk, športa, plovbe in letenja, ampak tudi kot izvrsten poslovnež. Očitno je vajen, da iz vsega poskuša izvleči čim več, o čemer smo se lahko prepričali te dni, ko smo dobili vabilo na njegovo promocijo knjige Mojih drugih 100. Prijateljem, ki jih vabi na to slavje, bo namreč zaračunal vstop. Oziroma: vsak bo moral kupiti vsaj eno knjigo, če se bo želel udeležiti dogodka.
Pri nas smo vajeni že marsičesa. Ampak tega, da bi nekdo vabil na predstavitev knjige, potem pa bi že na vhodu hotel, da knjigo povabljenci kupijo, če želijo na dogodek, pa še nismo doživeli. Je mar Erazmu pohlep zameglil razsodnost?
"Ne, ne gre za denar, govorimo o drobižu, niti za pohlep, gre za koncept," odgovarja poslovnež, ki je sicer v knjigi zbral svoje kolumne iz zadnjih let, v katerih brez dlake na jeziku komentira vse, kar se mu zdi zanimivo.
"Že od nekdaj me je motilo to slovensko zastonjkarstvo in ljudje, ki živijo na način 'večinoma se prehranjujem na družabnih dogodkih'. Pred štirimi leti je na dogodek ob izidu moje prve knjige prišlo skoraj 250 ljudi, mične hostese, katerih naloga je bila samo prodaja knjig, pa so jih prodale manj kot 40, čeprav sem potem knjigo prodal v ogromni nakladi. Vsi so prišli pit, jest in mi čestitat. Menim, da je stvar osnovne kulture, da ne rečem komunikacijske higiene, da če si povabljen na dogodek ob izidu knjige, to knjigo tudi kupiš. Vendar pri nas te kulture očitno ni. In če v okolju, v katerem bivaš, ljudje nečesa ne razumejo, imaš samo dve možnosti. Ali zamenjaš okolje ali pa jih tega naučiš. In okolja ne bom menjal. Bom pač spet oral ledino in okolje navadil na nekaj novega."
"Zdi se mi nesprejemljivo"
Sicer pa Erazem pravi, da kakšnih hudih pritožb zaradi tega od prijateljev (še) ni slišal. "Ko sem na vabilo napisal, da bo nakup knjige, sicer po zelo znižani ceni, na vhodu obvezen, sem mislil, da bom deležen hudih kritik. Bil sem pripravljen, da izid knjige raje proslavim s 50 takimi, ki jim ni težko odšteti tudi nekaj evrov za knjigo, kot s 300 takimi, ki pridejo samo jest in pit. Vendar so, po objavi vabila in pojasnila na Facebooku, deževali samo pozitivni komentarji. Ljudje imajo ogromno lastnih izkušenj z 'zastonkarji' ali pa se zaradi finosti strinjajo. Kaj je razlog, ni pomembno, pomembno je, da sprejmejo koncept."
Seveda nas je zanimalo, ali bi na takšni promociji v obratni vlogi sam kupil knjigo. "Spominjam se, ko sem bil enkrat v Miamiju, suh kot poper, povabljen v Clevelanderja na en tak dogodek. Za knjigo, polno nekih morskih fotografij, sem dal zadnjih 100 $, vendar se mi je zdelo nesprejemljivo, da tam uživam avtorjevo gostoljubje, odidem pa brez knjige."
Brez izjem
Erazem pravi, da ne bo delal izjem – niti za svoje najbliže prijatelje ne. "Zanimivo je še to, da v bistvu ljudje, ki te površno poznajo ali sploh ne, nikoli nimajo težav z nakupom nekega tvojega izdelka, pa naj gre za knjigo ali CD. Najbolj nečimrni znajo biti tisti, ki se imajo za tvoje velike prijatelje. Pa še nekaj je opaziti. Povprečno premožni ljudje imajo tovrstno kulturo bistveno višjo. Bogati ljudje pa menijo, da jim vse pripada zastonj, in če bodo kakšne zamere v sredo, jih pričakujem ravno od bogatih ljudi in pa od nekih VIP-ovcev. Kakorkoli, bo že. Kaj si drugi mislijo o mojih idejah, me nikoli ni pretirano zanimalo ..."
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec