V intervjuju po elektronski pošti (tako je zahteval sam) smo z njim načeli temo rojstnega dne in potovanja na Tajsko, kjer se masira, lenari in na veliko pije, medtem ko se vi prebijate skozi te vrstice.
Story: 26. novembra ste praznovali rojstni dan. Vam je težko povedati, koliko ste stari?
Ne, ni mi težko povedati. 41.
Story: Kaj vam pomeni ta osebni praznik?
Verjamem v minljivost stvari. In nestvari. Čustev na primer. Vsakovrstnih, brez diskriminacij. Če ne bi bili minljivi, vse skupaj ne bi imelo nobenega smisla, mar ne? Ne gledam pa na to kot na praznik. Sem precej narcisoiden in včasih tudi egocentričen, vendar v nekih mejah. Mejah, ki so nižje od razglašanja svojega rojstnega dneva za praznik, četudi je moj. Klinc, pa prazniki, tudi drugi.
Story: Ali imajo – glede na to, da ste dobro situirani in da kaže, da imate prav vse, če nimate, pa si materialne želje lahko uresničite sami – vaši prijatelji težave pri tem, kaj vam kupiti za rojstni dan?
Vsi, ki me poznajo, mi prinesejo viski, konjak ali cigare. Tega sem najbolj vesel in tukaj ne moreš zgrešiti. Kupovanje dražjih daril je podkupovanje, kupovanje knjig je intelektualno posiljevanje, kupovanje svečnikov, pepelnikov, skodelic in slik je vsiljevanje, kupovanje športne opreme podcenjevanje in poklanjanje doma narejenih šalov, jopic, kap in preostalih domačih umetnin navadno obremenjevanje. Cigara je darilo!
Story: Imate navado, da mami za svoj rojstni dan kupite rožo v zahvalo, da vam je prav na ta dan pred leti podarila življenje?
Če želim obdarovati svojo mamo, ji dam denar. Prav tako tudi očetu, bratu in sestri. Tudi bratrancem in nečakom. Z njim si lahko kupijo nekaj, kar si s svojim denarjem ne bi. Ljudje si vedno želijo kakšne neumnosti, za katere pa je škoda zasluženega denarja, in prav je tako. Sicer pa, res imate čudne poglede na stvari! Starši otrokom ne podarijo življenj, temveč z otroki podarijo nekaj sebi. Tako je tudi prav. Težava je, ker nekateri pri tem občutku želijo vztrajati do otrokovega 40. leta! Še to: da mami kupim rože, ne potrebujem nobenega vzroka ali obletnice. Samo kupim jih. Iz ljubezni.
Story: Podarjate darila samemu sebi?
Ne, sam sebi ne kupujem daril. Tudi moja shizofrenija ima namreč neke omejitve, ali kako? Kupovanje daril samemu sebi je čustveno onaniranje. Pa še pravega ne izvajam prav pogosto ...
Story: 1. decembra potujete na Tajsko (intervju sva dokončala 27. novembra, op. p.). Kam točno, v kateri del odhajate?
Gremo v Kata Beach na Puketu. Edino mesto na planetu, kamor se vsako leto vračam.
Story: Koliko let že odhajate tja? Zakaj prav Kata Beach?
Mislim, da bo letos 15. leto, ne vem. To je moj edini neaktivni letni dopust. Nobenih izletov, nobenih potovanj, raziskovanj. Narava, šport, dobra hrana in pijača. Nobenega adrenalina. Veliko tudi berem. Skratka, en tak ‘reset’.
Story: Za koliko časa greste in koliko vas sploh gre?
Gremo za dva tedna, skupaj nas je 12, en prijatelj prileti tja iz Avstralije, 13 torej.
Story: V enem od intervjujev ste dejali, da je mnenje, da je Tajska najboljša lokacija za seksualne turiste, last primitivnih idiotov, ki ne razumejo ne kaj je seks, in ne, kaj je Tajska. Kakšna pa je potem po vašem Tajska in kakšne so Tajke?
Tega seveda ni mogoče razložiti v nekaj stavkih, naj si ljudje na spletu pač preberejo ta intervju ali pa naj si kupijo mojo knjigo, ki je pravkar izšla in v kateri je tudi nekaj kolumn o Tajski. Sicer pa je to, kar ste omenili, nemogoče razumeti, če ne greš tja. Pa še tam to razumejo le redki. Ni pač vse za vse.
Story: Po kaj konkretno vi že 15 let hodite na Tajsko?
Predvsem po mir, po jastoge in po toplo morje v mesecu decembru.
Story: So Tajke dobre ljubimke? Kakšna je cena ene Tajke?
Se pa ne daste, kajne? Najboljše so, če jih malo najprej podušite, potem kanček popečete, nakar hops na žar. Z gorčico ali majonezo in ob primerni solati, nepozabno. Cena? Odvisno od pakiranja, sveže so nekoliko cenejše kot tiste, vakuumsko pakirane, je pa pri prvih vprašljiv rok trajanja.
Story: Dejali ste, da gre tokrat z vami cela odprava deklet. Ali je to, da gre moški na Tajsko v družbi žensk, enako, kot če bi v Benetke pripeljal golobe?
Ahhh ... enkrat bom nalovil nekaj ljubljanskih golobov, tistih, ki jih Ljubljančani ob recesiji ne bodo skuhali, se usedel v letalo in z njimi odletel v Benetke. Potem bom napisal nekaj v stilu Od Litije do Čateža in poskušal zminirati ta morbiden, stereotipen citat. V moji družbi je tja potovalo že veliko Slovenk. Ko sem živel še z Danielo, sem tja odpeljal tudi njo, in kot rečeno, absolutno imate napačne predstave o ... golobih. Letos gredo tja, z mano osebno, tri dame, v celotni družbi pa jih je šest. Jim bom dal vašo mobilno številko, da boste lažje rekle kakšno o golobih ...
Story: Hvala. Brala sem tudi, da je Tajska lahko seksualni raj za moške, ki imajo radi fante. Ste vi ‘poskusili’ koga izmed t. i. ladyboyev?
O tem sem tudi pisal, nerad se ponavljam. Nikoli nisem poskusil, ker imam en hud predsodek. Nekorektno, predvsem pa nepraktično, vendar kateri predsodek pa je praktičen?
Story: Če jih niste poskusili, videli pa ste jih zagotovo – kakšni so?
Videti so bolje od polovice naše ženske estrade. Ali pa vsaj manj možato. Kar pa samo po sebi še ni kakšen poseben podatek, vem.
Story: Že veste, kaj boste letos počeli na Tajskem?
Da, kot vsako leto, imam tudi letos podrobno izdelan načrt, kaj bom počel: nič! Nič v primerjavi z mojim življenjem tukaj. Dobro bom jedel, veliko bom pil, veliko bom bral, veliko športal. Veliko se bom masiral in do nezavesti bom lenaril.
Story: Lenaril? To pomeni, da se službenih obveznosti v tej azijski državi ne boste dotaknili?
Življenja ne ločujem na dopust in službo. Vedno delam, kar bi v tistem obdobju rad delal. Mogoče pa v službo hodim na dopust in med dopustom v službo. Moja služba je v tistem teoretičnem laboratoriju nad hipofizo. Natančneje malo gor pa levo. Vedno ga imam s sabo in vedno sem lahko v njem. Laboratorij namreč. Dobro je opremljen in vsak dan odkrijem kakšno novo sobo. Da me za to plačujejo? O, to pa, to pa ...
Story: Kakšni se vrnete s potovanja na Tajskem?
Kot rečeno - ‘resetiran’. Umirjen, spočit, v hudi psihofizični kondiciji. Pripravljen na naslednji letnik v šoli Klinika za cinike, usmeritev Pozitivno.
Story: Kaj slovenskega boste v prihodnjih tednih najbolj pogrešali?
Athosa. Lorda Athosa von Pintarja, nemško dogo.
Story: V kateri deželi ste – poleg v Sloveniji – izživeli največ svojih seksualnih fantazij?
Nimam seksualnih fantazij. Vsako takoj ubijem. Z njeno uresničitvijo po glavi ali kako bi se temu reklo? Rad imam precej preprost in precej običajen seks. Tisti, ki imamo seks zares radi, ga, vsaj po moje, nikoli ne kompliciramo. Ne maramo pripomočkov, ne maramo, razen res izjemoma, veččlanskih zasedb, ne maramo sproščanja določenih travm prek grobosti in drugih stvari, ki po mojem res ne spadajo v posteljo. Moje seksualno življenje je sicer precej aktivno, verjetno pa bi bilo marsikomu dolgočasno. Moški namreč ne marajo seksa samega. Seksajo, če že, iz drugih vzrokov. Ne vsi, večina pa.
Story: Kakšne fantazije vam še lahko uresniči Tajska?
Da mi 14 dni ne bo treba odgovarjati na takšna vprašanja?
Story: Saj jih ni več veliko; še malo, pa bova rešena. Ste za rojstni dan sami pri sebi naredili kakšno zaobljubo?
Mislim, da so to psihopatske finte shizofreničnih slabičev. “Nehal bom kaditi, manj bom pil, kupila si bom samo še pet parov čevljev na mesec, vsak dan bom poklical svojo mamo po telefonu ...” Bedarije. Če te nekaj na samemu sebi moti, potem to popravi. Isti hip. Če ne zmoreš, se sprijazni, da tako pač je in uživaj naprej.
Story: Kaj si boste enkrat zagotovo privoščili za rojstni dan?
Če bom kdaj doživel visoko starost, si bom kupil potovanje v vesolje. Verjetno bom dobil popust, saj ne bi želel povratne vozovnice.
Story: Je med vašimi željami tudi lastna družina? Rekli ste, da si otroke želite po 40. letu – leta so prava, vprašanje na mestu: kje so mali Pintarčki? Kaj vam ‘fali’, da jih ni?
Fali? Kakšna res lepa in res primerna ženska z že urejenim menstruacijskim ciklusom?
Napisala Maja Susman
Fotografije Goran Antlej, osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec