Modni oblikovalec Eric Maj Potočnik se je z začetkom letošnjega leta pridružil ekipi umetnikov ličenja, po nekajmesečnem delu v slovenski prestolnici pa ga je pot zanesla v Berlin, ker želi znanje še izpopolniti.
To pa seveda ne pomeni, da bo modo postavil na stranski tir, saj verjame, da je pravi čar življenja prav nepredvidljivost.
Story: Kaj vas je tokrat zaneslo v Berlin? So se vam ponudile nove oblikovalske priložnosti?
V Berlin me je zaneslo delo. Seveda povezano z lepoto, a ne neposredno z modo. Od začetka letošnjega leta sem po nekajletnem občasnem sodelovanju postal del ekipe Make-up Designory (MUD), ki ima evropski sedež prav v Ljubljani. Kot že ime pove, se MUD osredotoča na make-up. Poleg skrbništva nad blagovno znamko izdelkov vrhunske kakovosti smo tudi ena od največjih šol ličenja na svetu, ki vsako leto vzgoji na stotine novih umetnikov ličenja. Naši studii MUD in partnerji so razpršeni po celotni Evropi, vključno s studiem v Berlinu, kjer se je oktobra začela moja trenutna misija. Gre za uvajanje novosti in izboljšave, kar pa je seveda timsko delo.
Story: Kako se je to zgodilo?
Berlin je le ena od letošnjih delovnih destinacij, res pa je, da tu ostajam nekaj mesecev. MUD sestavlja dinamična ekipa ambicioznih ljudi, ki svoje delo opravljajo z veliko mero entuziazma, pripadnosti in želje po premikih v pravo smer. Kar nekaj je tistih, ki veliko svojega časa preživimo s potovalko v roki in letalsko karto v žepu. Moja letošnja jesen se je začela s tremi delovnimi tedni na Cipru, dobrim tednom v Londonu, pred odhodom v Berlin pa sem teden dni užival v Ljubljani, razpet med svojimi bližnjimi, delovno ekipo in manjšo virozo.
Story: Vajeni smo vas v duetu z Matjažem Plošinjakom, kako da ste tokrat v nemško prestolnico odpotovali sami?
Delo zahteva svoje. Matjaža na Ljubljano veže delo in trenutno slalomira med obveznostmi s stiliranjem, najinim oblikovalskim delom in tem, da v trgovini s konceptom Pentlja v središču prestolnice vse poteka, kot mora. Pravkar je zaključil tudi prvo stopnjo izobraževanja na MUD-u, saj nas vsako novo pridobljeno znanje bogati.
Story: Kakšne poti vam nova priložnost odpira za naprej? Kje bi želeli delovati tudi sami?
Rad sem del trenutne delovne ekipe in upam, da nas skupaj čakajo zanimive, predvsem pa uspešne zgodbe. Tudi sam ne vem, v katerem mestu bom čez pol leta srkal večerni kozarec vina, a tudi v tem je čar. Kljub vsemu moja velika strast ostaja moda, ki je ne želim postaviti na stranski tir, četudi je za aktualno kolekcijo zmanjkalo časa ... Bo pa naslednja sezona morda plodnejša. Prav tako je kuriranje tisto, kar me bogati, in upam, da bo kmalu spet čas za naslednjo edicijo festivala IDENTITY DRESS, ki ga vodim. Če imaš rad svoje delo, ni težko žrtvovati večine svojega časa.
Story: Kaj vas v Berlinu najbolj navdušuje? Je bilo težko poiskati stanovanje za krajše obdobje?
S tem na srečo ni bilo velikih težav, saj so za prvo nastanitev poskrbeli sodelavci iz Berlina. V tem mesecu pa me čaka selitev v novo stanovanje, v katerem ostanem dlje, obenem pa je relativno blizu našega MUD Studia Berlin.
Story: Ste v Berlinu že našli svoj najljubši kotiček?
Za raziskovanje še nisem imel dosti časa, sem pa že našel nekaj ljubih točk, kjer se dobro je in dobro pije, za kakšen spodoben 'party time' pa ni bilo energije. Kamorkoli potujem, vedno poskusim poskrbeti za socializacijo, nova poznanstva in prijateljstva. To mi tudi v Berlinu dobro uspeva.
Story: Kako so vam všeč Berlinčani? Po čem se najbolj razlikujejo od npr. Slovencev? Miselnosti? Odprtosti?
V Berlinu, kot tudi v ostalih večjih mestih, me vselej navdušujeta raznovrstnost in občutek splošnega sprejemanja te kot dela življenja. Različne kulture, obrazi, miselnosti, navade in ne nazadnje kulinarika - vse to nas bogati. In tega v Berlinu ne manjka.
Story: Vas je glede na to, da gre vendarle za veliko in večkulturno prestolnico, ki je bila v zadnjem času že nekajkrat tarča napadov, strah?
Nikoli zares ne veš, kaj dobrega ali slabega te čaka jutri, zato mislim, da je pretirana paranoja odveč. Za katastrofe je včasih lahko kriva narava, drugič pa ljudje s svojo nevednostjo ali, še večkrat, neumnostjo. V nekaterih primerih je za lastno težavo lahko posameznik sam sebi sovražnik. Na trenutke sem pretiran idealist, a verjamem, da je treba biti zvest sebi, misliti in delati dobro, vse ostalo je univerzum, ki se poigrava in zabava z nami.
Nika Arsovski // Fotografije: Helena Kermelj, osebni arhiv, Primož Predalič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču