V poletnih mesecih so poslušalce očarali v objemu slovenskih gradov, v prazničnem času pa ob desetletnici delovanja pripravljajo prav poseben koncert najlepših melodij. Desetletje na odru je člane skupine Eroika, Aljaža Farasina, Metoda Žunca in Matjaža Robavsa, še tesneje povezalo, s svojo izjemno energijo pa bodo na odru pričarali pravo čarovnijo.
Tenorist Aljaž Farasin z vokalnimi sposobnostmi navdušuje opere in glasbene dvorane po svetu, z izrednim pogledom na svet pa je ob skodelici zeliščnega čaja navdušil tudi mene.
Story: Poleg odlične pevske kondicije človek v vašem poklicu potrebuje tudi drugo, športno. Kako skrbite za telo in zdravje?
Brez zdravega telesa ne morem biti pevec, dober človek, partner ali oče. Prosti čas zato posvečam zdravemu življenju, tako prehrani kot zadostnemu gibanju. Pazim seveda tudi na vokalno higieno. Nimam posebnih hobijev, saj živim svoj hobi, živim svoje sanje in obožujem svoj poklic. Zaradi tega sem ponavadi tako vznemirjen, da se moram vsake toliko časa kar prizemljiti. Sicer rad kolesarim in plavam. Imam pa tudi svoj jutranji sklop vaj, brez katerih se ne začne noben dan.
Story: Po vaših besedah bi lahko sklepali, da ste zdravi kot riba.
Načeloma to drži. Včasih me zaloti kakšen prehlad, če se nakopiči preveč obveznosti. Takrat se po nasvetu telesa ustavim in si privoščim savnanje. Včasih tudi pomaga, da prespim dan in se popolnoma sprostim. Z rednimi dihalnimi vajami poskrbim, da celice dobijo čim več svežega zraka in ostajajo v zdravem stanju. Zdravju zelo koristno pa je tudi to, da se obkrožam s pozitivnimi ljudmi.
Story: Kako pa ste spoznali ezoterične vede? Kdaj ste začeli odkrivati energije, ki nas obdajajo?
Skrivnost energij sem začel raziskovati istočasno s petjem. Naš glas je neoprijemljiv, močna energija, ki je ne moremo zapakirati v kovček. Vse skupaj je valovanje. Če nečesa ne moreš prijeti, to še ne pomeni, da ne obstaja. Rad raziskujem energije in veliko berem o tem. Še posebej sem navdušen nad knjigami Rudolfa Steinerja. V letošnjem poletnem banju pa me je navdušil tudi življenjepis Nikole Tesle.
Story: Ste že od nekdaj pravi knjižni molj ali pa ste globlji odnos s knjigami vzpostavili šele v zadnjem času?
V otroštvu sem bil velikokrat sam, saj sem bil edinec, in le redko sem se družil z drugimi otroki. Kljub temu pa nisem kaj dosti bral. Rad sem se pogovarjal s svojimi mislimi in danes razumem zakaj. Brati sem začel šele pred desetletjem, od takrat televizije skorajda ne gledam več. Ne vem, kaj se dogaja po svetu, saj zvečer raje preberem kaj pozitivnega. Svetovne novice namreč puščajo sled, ki te drži v strahu, in zaradi nje se ne moreš izraziti. Vedno sem sledil svoji poti zunaj ustaljenih okvirjev in pričakovanj drugih. Nisem se obremenjeval z drugimi in se nisem primerjal z nikomer. Pomembno je najti v sebi željo, jo prepoznati in nato s celim telesom delovati na takšen način, da se uresniči.
Story: Vse informacije, ki jih najdemo v knjigah, pa je treba prenesti tudi v prakso. Kako uporabite pridobljeno znanje na glasbenem odru?
Bolj ko se zavedaš tovrstnih stvari, lažje jih uporabiš v vsakdanu. S svojim glasom puščam sled na ljudeh, z vibracijami, ki se pretakajo skozi mene. Vsaka misel, vsako živo bitje in tudi predmet oddaja določeno vibracijo. Znanstveniki so to že dokazali. Vse okoli nas vibrira, in če je človek pozoren, lahko to tudi občuti. Pred časom sem bil ob morju in se dotaknil njegove gladine. Takrat sem pomislil na to, kako sem se v trenutku povezal z vsemi oceani, z rekami in s celotno Zemljo. Informacija potuje po vodi in nima omejitev, tako kot nimajo omejitve naše misli, ki so lahko zelo močno orodje za oblikovanje našega življenja. Treba se je samo odločiti in delovati, vendar nikoli graditi svoje sreče na nesreči drugih. Najbolj uživam, ko stopim na oder in sprostim energijo v sebi ter jo poklonim ljudem. Enostavno se prepustim, sprostim in dovolim, da se zrak skozi glasilke pretvori v melodijo.
Na ljubljanskih ulicah je bilo turobno vreme, vendar pa naju to s tenoristom Metodom Žuncem ni niti najmanj motilo. V prostoru je namreč vladala odlična energija, saj se moj sogovornik že leta ukvarja s pisanjem knjig in z njimi presega neke zasidrane samoumevnosti.
Story: Vaša prva ljubezen poleg glasbe sta družboslovje in raziskovanje človekove zavesti, saj ste po izobrazbi sociolog. To vas je pripeljalo do točke, ko ste tudi 'poprijeli' za pero. Kaj opisujete v svojih delih? V katero zvrst spadajo vaše knjige?
V zadnjem času veliko pišem, vse od pesmi do pravljic. V svojih delih opisujem možno pot razvoja človeka in človeštva skozi evolucijo zavesti. Opisujem lastne abstraktne izkušnje, do katerih dostopam prek sedmega čuta. Ta omogoča vstop v zavest in tako sem se pred leti prelevil v izpraševalca zavesti in sistematizatorja dobljenih odgovorov. Kot bi šel v NUK iskat informacije. (smeh)
Story: Kakšne zaključke pa ste dobili v vsem tem času, odkar se ukvarjate s sociologijo in globljim raziskovanjem?
Našel sem univerzalno plat stvarstva, matrico Celote, ki jo sestavlja deset elementarnih energij oz. elementov. Ti so med seboj, če delujejo ločeno, v odnosih hierarhije, nasprotnosti, sorodnosti in komplementarnosti. Ti odnosi so vidni povsod, kamor se ozremo. Če pa vzpostavim stanje, ko vse elementarne energije uporabljamo naenkrat, so ti odnosi preseženi. To stanje imenujem stanje Celote. Človek v tem stanju ima vzpostavljenih deset življenjskih središč, ta pa se polnijo vsako s sebi pripadajočo energijo. Ugotovil sem, da je ena od desetih elementarnih energij tudi ljubezen, katere življenjsko središče je pod zemljo, ljudje pa ljubezen povezujemo vedno in samo s srcem.
Story: Kdaj pa ste se tovrstnih spoznanj začeli zavedati?
Zavedanje je nekaj, kar zaznavamo s svojimi čutili, zavest pa je nekaj povsem abstraktnega. Je velikost naše prisotnosti in abstrakten prostor, ki nas obdaja, iz katerega črpamo elementarne energije. Svoja dognanja želim izraziti na čim več načinov, tako tudi s pravljicami, pesmimi in prozo. Pred kratkim sem napisal pravljico gamsu, izdal pa sem tudi knjigo, v kateri sem obširno in natančno opisal svoja odkritja. Že od nekdaj sem želel ugotoviti, kako delujeta posameznik znotraj družbe in družba sama. Mislil sem, da mi bo po študiju vse jasno, vendar ni bilo tako.
Story: Vendar pa vsa ta spoznanja ne ostanejo le na papirju, temveč jih tudi redno prenašate v prakso.
Vse preizkusim tudi na sebi. Vsak dan se lotim telovadbe, ki mi vzame okoli 50 minut. Sestavljena je iz desetih skupin vaj, ki so nastale na podlagi mojih dognanj. O tem prvič govorim v medijih ... Knjigi sta trenutno na voljo le v čitalnici NUK-a, kmalu pa bo postavljena tudi spletna stran, na kateri bosta dostopni. Imam vizijo človeka, ki bo morda nekoč uporabna.
Story: Kako pa vas je vse to skupaj spremenilo? Je tudi vaša družina začela zaznavati te spremembe?
Morda se mi ne mudi več kot nekoč, stvari, ki so mi bile nekoč pomembne, danes nimajo več odločilne vrednosti. Počutim se, kot bi izstopil iz civilizacijske norišnice, kot da nisem več del nje, ampak sem samo njen uporabnik. Vem, da je bistvo drugje, kot nam to vsi vtepajo v glavo. Mislim, da to tako dojema tudi družina. Ne bojim se prihodnosti, stvari mi ne gredo več na živce, saj se zavedam, da določena oseba ne more biti boljša, kot je trenutno. Takšna je njegova situacija. Vsak dela, kar je najboljše v njegovi trenutni zgodbi. Zato se mi kritiziranje ne zdi več smiselno. Kritika ne spremeni človeka, kritizirani bo kvečjemu začel prikrivati tisto, kar je bilo kritizirano. Če kaj moti, tega je čedalje manj, je to povsem moja stvar. Morda sem postal tudi bolj samotarski, rad preživljam čas sam ali pa z družino.
Desetletje v tujini je močno izoblikovalo slovenskega baritonista Matjaža Robavsa, ki poleg pevske kariere zdaj svoje bogate izkušnje prenaša tudi na študente.
Story: Poleg pevske kariere vaš urnik zapolnjuje tudi poklic profesorja na akademiji za glasbo. Ste že od nekdaj želeli svoje glasbeno znanje prenesti na mlajše generacije?
Že od zelo zgodnjih študentskih let sem imel v sebi to pedagoško žilico in vem, da je bila takrat moja profesorica na Dunaju slabe volje, ker je vedno govorila, da moram peti, ne pa se ukvarjati s tistimi, ki tega ne znajo. No, čez čas se je s tem sprijaznila in danes mi je res v čast, da sem imel tudi z njo več mednarodnih seminarjev po tujini, po res imenitnih glasbenih institucijah.
Story: Povedali so mi, da niste preveč strogi. To drži?
Oh, veste, o tem sem pa slišal že toliko variant, da bi rekel, da nisem ne eno ne drugo. Pravzaprav od študentov pričakujem tisto, kar pričakujem tudi od sebe; red, natančnost, studioznost in poštenost.
Story: Enkrat na leto za študente kar pri sebi doma pripravite piknik in s tem poskrbite za bolj sproščeno vzdušje med šolskim letom. Kdaj ste se za to odločili? Zakaj?
Življenje me je izučilo, da je ena od najlepših stvari v njem, če se družimo. Druženje me polni, daje energijo. Ob takih srečevanjih se vedno naučiš kaj novega za življenje - mladi v svoji neobremenjenosti razmišljajo drugače kot morda mi. Prav zato se je mogoče od njih tudi veliko naučiti.
Story: Svoje znanje na različnih pevskih delavnicah širite tudi v tujino, vabijo vas na nastope po vsem svetu, gostovali ste tudi v milanski Scali. Kaj vam vsa ta širina prinese?
Kot sem že omenil, so moja gostovanja v tujini - ali kot pedagog ali pa kot pevec - vedno neki trenutek, ko se lahko posvetim le sebi in svojemu delu. Ta obdobja so mi zelo pomembna tudi za pedagoško ali pa pevsko delovanje doma, dajo dodatno širino in nove dimenzije, tudi v strokovnem delovanju. Na srečo pa lahko še vedno veliko črpam iz desetletnega študija in bivanja na Dunaju.
Story: Kako pomembne so bile v mladosti za vas izkušnje iz tujine?
Največja izkušnja mojega bivanja v tujini je bila vsekakor, ko sem se moral osamosvojiti in sam prevzeti popolno odgovornost. Moral sem razmišljati o vsem, saj ni bilo več mame in plačanih položnic. (smeh) Prav zato bi bilo za vsakega mladega človeka dobrodošlo, če bi imel za seboj takšno izkušnjo. Ne nazadnje te oblikuje za vse življenje in poskrbi za neko hrbtenico tvoji osebnosti, da o znanjih niti ne govorim.
Story: Kot vem, ste močno navezani tudi na morje. Lahko pričakujemo, da se boste na stara leta umaknili nekam na obalo?
Morje je moje večno hrepenenje. Morje mi da mir, distanco, globino in me poveže s tistim nedosegljivim. Vsekakor me bo morje spremljalo do konca mojih dni.
Story: Ob bučanju morskih valov nastajajo številne ideje. Se vam je v bližini morja rodila tudi kakšna, ki ste jo pozneje uporabili pri snemanju albuma 'Za vse življenje - naše najlepše pesmi'?
Vsekakor, ko se človek umakne od vsakdanjega vrveža, ima na različne stvari različen pogled. In tako je dobro vedno znova zavzeti neko distanco v različnih življenjskih situacijah.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
