Čarobne melodije moškega vokalnega tria Eroika bodo letošnje poletje odmevale med zidovi starodavnih gradov, ki v sebi nosijo neverjetne zgodbe pogumnih vitezov in največjih ljubezenskih romanc. Glasovi Aljaža Farasina, Matjaža Robavsa in Metoda Žunca se bodo tako pomešali z glasovi poletne noči in ustvarili fantastično ter nepozabno kuliso toplih večerov pod zvezdami. Fante smo zato povabili v zavetje Gradu Tivoli, kjer smo razkrili tudi njihovo najbolj romantično plat.
Story: Vaša tokratna turneja se imenuje Čarobne melodije pod zvezdami. Kje se je rodila ideja za koncerte pod milim nebom v družbi starih gradov in prijetnih melodij?
Metod: No, velja omeniti, da se predvsem nadejamo lepega vremena. Drugače pa ima vsak grad svojo zgodbo, začetek, svoj vrh in propad, v tem trenutku pa nam ponuja še nekaj drugega. Prav zato smo se spraševali, kako bi naše pesmi zazvenele med nekimi zgodovinskimi zidovi pod zvezdami. Pa seveda poletni večeri, ko se konci melodij prelivajo v melodije čričkov. Že sama poletna noč je nekaj posebnega, če pa jo preživite v objemu gradu, ki buri domišljijo, je to le še dodatna vrednost.
Matjaž: Naše prvo srečanje z gradovi je bila zelo uspešna izvedba koncerta v Žički kartuziji. Udeležba je bila izredno visoka, zato smo se še sami komaj pripeljali na prireditveni prostor, saj so bile ceste zasedene.
Aljaž: Seveda, romantika je vedno aktualna!
Story: Kako pa nas boste začarali?
Metod: Gre bolj za proces, včasih uspe, drugič ne. Naše najmočnejše in edino orožje je glasba, saj česa drugega ne uporabljamo. (smeh)
Story: Nastopili boste kar na šestih slovenskih gradovih, med drugim tudi na prečudovitem Snežniku. Kateri slovenski grad pa je vam najljubši?
Metod: Meni kar grad Vurberg, saj se ti ob poslušanju koncerta odpira pogled na celotno dolino. Tako se lahko odločiš, ali boš usmerjen v glasbenika na odru ali pa boš užival v razgledu s prijetnimi melodijami v ušesu.
Aljaž: Kot pravemu Ptujčanu mi je najljubši seveda ptujski grad.
Matjaž: No, sam sem sicer precejšen zapečkar, lani sem bil prvič v Izoli, pred petimi leti pa v Postojnski jami. Kot moj oče! Vsakič, ko sem se odpravil v mesto izza Bežigrada, je posedal na klopci pred hišo in jadikoval, kaj mi je treba v mesto hoditi, kje bom le parkiral.
Story: Pa vendar so gradovi nekaj, kar že stoletja privlači raziskovalce in zaljubljence. Ste tudi vi strastni navdušenci nad srednjeveškim obdobjem?
Metod: Ah, ne. Čeprav cenim to plat zgodovine, nimam nobene želje odpotovati v čas in obiskati srednjega veka. Je dovolj že to, da nastopamo na gradovih. (smeh) Moti me morda ta polarizacija dobrih in slabih vitezov, da mora vedno nekdo zmagati. Tukaj pa bomo zmagali vsi, publika, ki bo uživala v dobrem koncertu, in mi, ki jim bomo svoje glasbene melodije prenesli.
Matjaž: Seveda, to bo razlika v primerjavi z zgodovino, saj bomo po koncu vsi zmagovalci, ko se bomo domov vračali z lepimi vtisi.
Aljaž: No, meni so bile zgodbe o vitezih že od nekdaj všeč, kar sem prenesel tudi na sina. Morda je vse to globoko v meni še neodkrito, zato se teh raziskovanj nadvse veselim.
Story: Neodkrita pa morda ostaja tudi vaša romantična plat. Kaj vam pomeni romantika? Kako jo definirate?
Metod: Zame je romantika uživanje v lepem. Priznam, da sem v tem vidiku romantik tudi sam. Zanimivo je, ko par obišče naš koncert. Mogoče skozi glasbo, atmosfero odkrije novo lepoto na svoji boljši polovici, saj je znano, da glasba povezuje!
Matjaž: Se strinjam s tem. Lepo je opazovati, kako med koncertom mož objame svojo drago, jo prime nežno za roko. Takrat si priča posebnemu trenutku, ni pa se še zgodilo, da bi se med poslušanjem naše glasbe partnerja oddaljila. (smeh) Romantika sama zveni poceni, kičasto, če pa ima priokus nečesa lepega, je povsem drugače. Morda bi naše boljše polovice o tem bolje sodile.
Aljaž: Sam mislim, da je bistvo romantike v hrepenenju. Hrepeniš po lepem, čarobnem, idealu. Zato je lahko tudi čarobnost povezana z romantiko.
Story: Kot ste dejali, bodo o tem več lahko povedale vaše boljše polovice. S čim pa sami največkrat izkažete svojo ljubezen? Kako razveselite svoje drage?
Matjaž: Hm, mislim, da predvsem s prostim časom, ki jim ga namenimo, in s tem, da se v njihovi družbi ne pretvarjamo. V Sloveniji je nekaj umetnega. Saj vem, da so vsi, s katerimi imate opravka na intervjujih, nadvse pomembni. Vendar mi je prav to v naši državi smešno. Bom vesel, če boste to objavili!
Metod: No, ko se začneš truditi v zvezi s tem, s čim boš razveselil svojo drago, s tem že čistiš svojo slabo vest. Odnos mora biti nekaj povsem naravnega, če imaš nekoga rad, niti ne pomisliš, da ga ne bi razveselil. Za to se ni treba truditi, temveč postane nekaj vsakdanjega.
Aljaž: Se povsem strinjam s fantoma. Poleg tega pa bi dodal še to, da si v trenutku, ki ga preživljaš z osebo, posvečen le njej. Brez sporočil, klicev ... Samo ona in ti!
Story: Kaj pa ljubezenske podoknice, ki so bile nekoč dekletom tako všeč? Ste se že kdaj podali k dragi pod okno?
Matjaž: Seveda, v srednji šoli smo za Bežigradom fantje enkrat na teden peli podoknice. Odšli smo med bloke, stolpnice, ker nam je bilo zanimivo opazovati reakcije ljudi. V vsem tem času so morda v nas priletela kakšna tri jajca, sicer pa so bili ljudje navdušeni in so se nam pridružili, prinesli pecivo ... To je danes pravzaprav že skoraj znanstvena fantastika.
Story: Seveda, kot nekaj povsem neverjetnega.
Matjaž: Ja, v tem času bi lahko tiste, ki bi to še počeli, podprlo ministrstvo za kulturo. (smeh)
Metod: Tako je, kot da smo res že zreli za gradove. No, sam tega nikoli nisem prakticiral, saj sem ženo spoznal še pred pevsko kariero. Sem jo osvojil bolj z akordom A na kitari kot pa s svojim glasom.
Aljaž: Mi smo veliko vasovali, še z lojtricami, največkrat za poroke.
Story: Vaša turneja po gradovih bo trajala vse do konca avgusta. Česa pa se najbolj veselite?
Aljaž: Nestrpno pričakujem trenutek, ko se naši glasovi začnejo prepletati.
Matjaž: Sam pa se veselim novih srečanj, druženj. Na koncertih spoznamo ljudi, ki so že stalnica v našem eroičnem življenju, vsakič znova pa spoznamo tudi take, ki so se udeležili našega prvega koncerta. Na koncu so ta srečanja tudi tisto, kar vzamemo s seboj v življenje, nekaj, kar nas bogati.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
