Eros Ramazzotti je tisti zlati deček italijanske pop glasbe, ki je vseskozi prisoten na glasbenem nebu tako doma v Italiji kot po svetu. Razprodane turneje in albumi v milijonskih nakladah kažejo na to, da ves čas hodi po pravi poti. No, ta ga bo zanesla tudi k nam, in sicer 22. septembra, ko ga bomo lahko poslušali v ljubljanskih Stožicah.
Pogovarjati se po telefonu z Erosom Ramazzottijem je super izkušnja. Z nekom, ki ga spremljaš od začetkov kariere, ko je še v San Remu zmagal s Terro Promesso in ko verjetno ni niti sanjal, da bo toliko let na sceni in da njegova priljubljenost ne bo nikoli ugasnila. Še vedno pa je povsem z nogami trdno na tleh, prijazen in še tisto malo treme, ki jo imaš, ko veš, da bo na drugi strani telefonske žice Eros, izgine že po prvem stavku, pogovarjala pa sva se kar v italijanščini, kar mu je bilo zelo všeč ...
Story: Vaš novi studijski album se imenuje Perfetto, mogoče zato, ker se vam zdi najpopolnejši od vseh, ki ste jih izdali do zdaj?
Ko v Italiji kakšno delo dobro opraviš, si rečeš 'perfetto', ko koga pohvališ, rečeš 'perfetto', in tako se mi je zdelo, da je to prava beseda za novi album. Nikakor pa ni popoln, čeprav sam stremim k temu, da sem z vsakim projektom boljši. Nekako poskušam iskati popolnost, ki pa je nikoli ne moreš res doseči. Vedno je nekaj, kar bi lahko bilo boljše. A tudi v tem je čar.
Story: Meni pa se zdi, da je vse, kar ste do zdaj naredili, vsaj kar se glasbe tiče, popolno.
Hvala za kompliment, vendar ni tako ...
Story: Album ste do konca posneli v Los Angelesu. Zakaj?
Že dolga leta ustvarjam v Ameriki, z ameriškimi glasbeniki. Oni imajo nekaj več ali mogoče bolje rečeno, nekaj drugačnega, kar mi zelo ustreza, in občutek imam, da pesem, ki jo ustvarim, oni samo še izboljšajo.
Story: Ste se tudi zato odločili k sodelovanju povabiti toliko različnih avtorjev?
Enostavno sem hotel nekaj novega, neko novo izkušnjo, ki jo z različnimi avtorji zagotovo tudi dobiš. S končnim rezultatom sem zelo zadovoljen in izkušnja je bila zame zelo pozitivna. Pa čeprav načeloma najraje delam z enim samim avtorjem.
Story: Glede na to, da ste otrok 70. oziroma 80. let prejšnjega stoletja, ste se želeli s tem zadnjim album nekako vrniti h koreninam?
Niti ne, želim le delati dobro glasbo, tako, ki pride iz srca. Pomembno je narediti dobro pesem in jo potem dati v pravo preobleko.
Story: Kdo je najboljši ocenjevalec vaše glasbe? Mogoče najstarejša hčerka Aurora, ki ima že 18 let?
Ja, doma imam več tistih, ki ocenjujejo mojo glasbo, to so otroci in moja soproga, seveda. Na splošno pa so ljudje tisti, ki pač odločijo o tem, ali jim bo neka pesem všeč ali ne.
Story: Ste komu posebej posvetili zadnji album ali pač oboževalcem na splošno?
Ja, posvetil sem ga svojemu prvemu glasbenemu založniku, ki je preminil pred enim letom. Bil mi je kot drugi oče, vedno mi je stal ob strani in mi je najbolj pomagal na začetku kariere.
Story: Katera pesem z albuma je vam najbolj všeč?
Tra vent'anni je pesem, ki se mi zdi zelo čustvena in res človeku seže do srca.
Story: Zakaj ste za eno od prvih držav na turneji izbrali prav Slovenijo?
Glede turneje imamo agencijo, ki se potem dogovori za koncerte, in Slovenija je pač med prvimi.
Story: Pri nas imate veliko oboževalcev oziroma oboževalk ...
Ja in prav zato delamo koncert tudi pri vas. Vedno se rad vračam v Slovenijo.
Story: Kako pa uskladite zasebno življenje s kariero? Imate namreč mlado družino ... Vas mogoče spremlja na koncertih? Ali ste sami?
Nikoli nisem sam, čeprav smo umetniki ponavadi osamelci. Okoli sebe imam veliko ljudi, ki me imajo radi. Kar pa se tiče družine, smo organizirali turnejo tako, da nisem nikoli preveč daleč in da se med koncerti lahko sem ter tja vrnem domov. Včasih me obiščejo tudi oni, a največkrat grem jaz domov.
Story: Kako pa skrbite za svojo kondicijo? Turneje znajo biti izčrpavajoče ...
Trudim se jesti biološko pridelano hrano. Recimo, da se zadnje leto in pol trudim zdravo jesti, kar pa je, priznam, zelo težko. Tudi zdaj na primer, pred najinim intervjujem sem malce grešil, ker sem pojedel sendvič. Izogibam se mesu, čeprav ga jem, vendar manj kot včasih.
Story: Ko počivate oziroma se sproščate, kakšno glasbo najraje poslušate?
Hm, glasbo tišine ... Drugače pa vse. Dobra glasba je tista, ki je vedno na sporedu, čeprav vsake toliko, ko sem utrujen, se izklopim in takrat ne poslušam ničesar.
Story: Obiščete kdaj kakšno diskoteko?
Ne, kje pa, mislim, da že 20 let nisem bil v diskoteki. Sem prestar, včasih pa smo hodili.
Story: Kje ste letos preživeli počitnice?
Bil sem v Pugli, zelo lepo smo se imeli z družino, le jedel sem preveč in pridelal nekaj kilogramov, ki jih moram pred turnejo izgubiti. Tako igram nogomet, potem tečem in tako poskušam čim prej priti nazaj v formo.
Story: Ste eden od tistih moških, ki se otepajo krize srednjih let, ali vam leta nič ne pomenijo?
Trenutno nimam nobene krize, pišem glasbo, imam majhna otroka, mlado ženo. V svoji koži se odlično počutim in ni nobenih zametkov krize srednjih let, kot jo imajo kakšni moški, ko dopolnijo 50 let. 'Il tempo non sente ragione ...' je moja pesem, ki najbolje opiše definicijo časa, ki je relativen ...
Napisala Sandra Bratuša
Fotografije Profimedia
