Borka za pravice Romov in proti predsodkom do njih ter romska pevka iz Makedonije Esma Redžepova na svetovni dan Romov prihaja v Ljubljano, kjer bo praznik proslavila skupaj s prisotnimi na najboljši možni način, z glasbo!
Širša javnost je pevko Esmo Redžepovo spoznala še pred njenim 11. letom, ko je zmagala na tekmovanju tedanjega Radia Skoplje. S tem je bila tudi prva Rominja, ki je javno pela v romskem jeziku, pozneje, leta 1976, pa je bila v Gandhinagaru v Indiji razglašena za kraljico romske glasbe. Seveda pa je k vsemu temu v veliki meri prispeval sprva njen učitelj in pozneje soprog Stevo Teodosievski. Tudi sama rada pove, da jo je 'odkril' njen pokojni mož in bil predvsem dober pedagog: "Zelo pomembno je dobiti dobrega profesorja, ki bo določil, da ste kot pevec posebni, imate posebno interpretacijo in se razlikujete od drugih."
Esma Redžepova pa ni prepoznavna le po petju, saj jo po vsem svetu poznajo tudi po dobrodelnem udejstvovanju. Med drugim sta s soprogom posvojila 47 fantov in eno dekle, Elenoro, ki je končala glasbeno akademijo. Otroci so bili v glavnem iz socialno šibkih romskih družin. S tem sta jih s Stevom rešila domov in ulic, obenem pa sta jih usmerila v glasbo. Stevo jih je poučeval igranja glasbil. Danes imajo že vsi svoje domove in pošteno služijo svoj kruh, saj igrajo v različnih glasbenih skupinah. Nekateri od njih igrajo v ansamblu, ki spremlja Esmo na njenih nastopih po svetu. V Skopju, kjer Esma živi, pa se počasi zaključujejo dela v Domu humanosti in muzeju glasbe Esme in Steva Teodosievskega, v katerem bo možno videti vse, kar sta zakonca počela, v domu pa bo tudi ljudska kuhinja za reveže.
Esmino otroštvo ni bilo lahko, saj je od malih nog pomagala družini in opravljala različna dela: raznašala mleko, čistila stanovanja, čuvala psa ... Vseeno ima lepe spomine na družinski dom v središču Skopja, ki ga je delila s petimi brati in sestrami in v katerem ni manjkalo glasbe. Oče, ki je sicer čistil čevlje, je namreč doma v roke rad vzel kakšen inštrument, otroci pa so se mu s petjem, plesom in igranjem na različna glasbila pridružili.
Veliko nagrad, pohval in nazivov z vsega sveta in iz Makedonije priča o tem, da so Esmino glasbeno in dobrodelno udejstvovanje prepoznali tudi drugi. Recimo v Makedoniji je dobila medaljo za posebne zasluge, ker je po svetu predstavljala narodno makedonsko glasbo, v Rusiji pa so ji dodelili nagrado pevka 20. stoletja. Je tudi podpredsednica Svetovne organizacije Romov v svetu. Dvakrat je bila tudi nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Znano je, da se močno bori za boljši status Romov v svetu in na področju nekdanje Jugoslavije.
Na svetovni dan Romov 8. aprila bo s svojim orkestrom nastopila v Ljubljani.
"Vesela sem, ker bom imela koncert v Ljubljani, saj imam rada Ljubljano in Slovence na splošno, ker me vedno dobro sprejmejo. Koncert bo praznik za ušesa. Moj orkester je fantastičen, otroci igrajo neverjetno, glasbila so jim kot igračke. Ne nazadnje, ko so bili majhni, niso imeli igrač, zanje so bila to glasbila. Zdaj znajo igrati toliko različnih inštrumentov in kjerkoli nastopamo, na naše koncerte prihajajo znani glasbeniki, da nas poslušajo. Stevo Teodosievski je bil dober pedagog, izobrazil je dobre glasbenike in nekaj pevcev."
Glede predsodkov na račun Romov rada pove, da se Romi nimajo česa sramovati. "Po romski filozofiji je Zemlja od vseh in pripada vsem nam, zato se želimo svobodno gibati povsod po svetu. Zakaj radi živimo po vsem svetu? Za nas ni mej, saj nam nihče ne more ukazati, da nekje ne smemo biti. Na tej zemlji vsak živi, kjer želi, ker ni od nikogar. Na tem svetu smo vsi gostje. Pridemo s praznimi rokami in z njimi tudi odidemo, s sabo ničesar ne odnesemo. To je ta naša filozofija, zaradi katere smo zadovoljni z malim."
Napisala Suzana Golubov
Fotografije Goran Antley, Story press
