Še do nedavnega nisem verjel, da v življenju obstajajo stvari, ki so nam preprosto namenjene. Pa me je znanec prepričal o tem in zdaj jih opazim, vidim, začutim. Ko sem se usedel ob kavi z dobrim starim prijateljem sem bil spet prepričan, da tako pač je. “Stari, sploh nisem vedel, kdo je Eva Boto,” mi je nasmejan rekel Jan Plestenjak. “Martin mi je povedal zanjo!” Debelo sem pogledal.
Tako se začne zgodba nove glasbene naveze med 38-letnim Janom in 16-letno Evo, v kateri glavno vlogo igra glasba, ki ne pozna meja, starostnih ovir, predvsem pa ne tega, kdo je komu sosed. “Že nekaj časa pripravljam material za album, ki bo izšel leta 2013. Kar nekaj pesmi je že narejenih in pred časom, ko smo zvečer sedeli za mizo, je moj prijatelj, ki mu leto ni bilo najbolj naklonjeno, rekel: “To leto bo pa moje.” In zdel se mi je odličen naslov za skladbo. To leto bo moje.
Močan stavek je in ob vsem, kar se nam je dogajalo v letu 2011, sem čutil, da moram to skladbo spraviti med ljudi zdaj, ko potrebujemo veliko optimizma, saj nas je lani vse tako dušilo, da potrebujemo, da nas tudi v glasbi nekaj dvigne,” ob kratki kavici in kozarčku vode razloži Jan, ki je svojega soproducenta in prijatelja Martin Štibernika vprašal. “Štiba, s kom bi jaz to pesem zapel v duetu?” In Martin je kot iz topa izstrelil ime: Eva Boto.
Jan je, kot pravi, debelo pogledal, kdo sploh je to dekle, in takoj sta šla na YouTube pogledat, o kom govorita, saj Jan priznava, da 16-letnice iz oddaje Misija Evrovizija ni poznal. A bil je navdušen in tako so zazvonili telefoni in nekoliko plašna, malce zadržana Eva se je znašla v studiu. “Moja mama je Janova velika oboževalka, zato sem tudi že poznala vse njegove skladbe. Seveda je Jan največ, kar v slovenski glasbi sploh lahko pokažemo. Najprej je bilo zame vse skupaj nekoliko neobičajno, saj nisem nikoli mislila, da bom Jana spoznala, kaj šele sodelovala z njim, in priznam, doletela me je velika čast in obenem odgovornost,” nam je povedala Eva o prvih občutkih po tistem, ko je izvedela, da bo pela v duetu z Janom.
“Sploh nisem mogla verjeti, da se mi to dogaja. Polna sem bila pričakovanj, Janova energija je nora, pozitivna, ko začne peti, vse dlake stojijo pokonci,” je navdušena Eva, ki se je tudi sama trudila Janu pokazati, da ceni njegovo delo. “Po pravici povedano, najprej kar ne veš, kako bi zapel, poskušaš narediti vtis, želiš, da je čim boljše, saj se zavedaš, kdo je ob tebi. Prvi občutki v studiu so bili nori, presenečena sem bila, da sem tam, šele takrat sem tudi dojela, da bom dejansko jaz tista, s katero bo Jan posnel duet, in bilo mi je lepo,” iskreno pove Eva, “ko smo začeli delati zares, sem se bolj sprostila, pela sem lahko z več energije, Jan je bil zadovoljen, pa tudi jaz.”
Celoten članek si preberite v reviji Story.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del