Eva Černe in Nejc Avbelj: Zaroka kot znamenje globljega zaupanja

Eva Černe in Nejc Avbelj: Zaroka kot znamenje globljega zaupanja (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Lady
23. 9. 2018

Ljubezen in glasba sta tisti, h katerima se v tem norem svetu vedno lahko zatečemo. Tisti, ki nas v vrtincu vsakdana zasujeta z nežnimi poljubi ali objameta z mehkimi zvoki. Pomena dveh pomembnih življenjskih komponent se še kako dobro zavedata pevka Eva Černe in podjetnik Nejc Avbelj, ki sta svojo ljubezensko pravljico pred kratkim kronala z zaroko.

Je glasba tudi tista, ki vaju je zbližala?

Nejc: Brez dvoma. Spoznala sva se še med študijem na Akademiji za glasbo, ko sva skupaj soustvarjala operni projekt Orfej. Na intenzivnih vajah, ki so kar dva tedna potekale tudi na Ptuju, sva se intenzivno družila. Eva je pela v zboru, jaz sem bil del orkestra. Simpatija se je ustvarila že s prvim pogledom.

In kako se je potem zapletlo?

Eva: Nejc je priredil zabavo, na katero sem bila povabljena. Delovalo je, kot da je prirejanje zabav njegova stalnica, a pozneje mi je priznal, da ni tako. Velik motiv za prireditev zabave sem bila jaz.

Nejc: Na zabavi je preskočila iskrica in v naslednjih dneh sva postala par. Na datum zabave tudi praznujeva datum najino obletnico.

Se vama je že pred leti zdelo pomembno imeti partnerja, s katerim si deliš zanimanja, navdušenje?

Eva: Seveda. Če razmišljaš dolgoročno, torej o osebi, s katero želiš preživeti dalj časa, si moraš deliti teme, o katerih se lahko pogovarjaš. Zame je to zelo pomembno. Z Nejcem sva že na samem začetku imela pravo zakladnico tem, o katerih sva se lahko pogovarjala. Kmalu po začetku sva se odpravila na krajši izlet na morje in vso pot sva se pogovarjala, kot bi se poznala že od nekdaj.

Glede česa pa najpogosteje vzklijejo nestrinjanja?

Eva: No, seveda se tudi spreva. (smeh)

Nejc: Uh, več je takšnih stvari. Eva je zagrizena feministka, če jo želim razdražiti, je dovolj le kakšen vic na to temo. V vsaki zvezi pride do prepirov, to je nekaj povsem organskega. Vendar pa sva oba takšna, da spore tudi hitro zgladiva.

Kakšno vlogo pa ima v vajini zvezi glasba?

Nejc: Oba večji del svojega časa posvečava glasbi. Najini pogovori se pogosto gibljejo okrog glasbe, imava tudi glasbeni center, kjer svoje izkušnje posredujeva mlajšim generacijam. Glasba je brez dvoma pomemben del najine zveze.

Sta pri muzikalu Moje pesmi, moje sanje prvič sodelovala v vlogah, kot jih imata zdaj?

Nejc: Do zdaj sva že kar veliko sodelovala. Tako na akademiji kot pozneje v Operi. Sodelovala sva tudi pri projektu Veronika Deseniška, čeprav bolj na strokovnih področjih – Eva je pela v glavni vlogi, jaz pa sem igral violino. V muzikalu Moje pesmi, moje sanje pa sva prvič prevzela tudi organizacijsko in poslovno plat. Zelo zahteven projekt, saj je muzikal kot ledena gora, sama predstava je le vrh, zadaj pa se skriva veliko več.

Kaj pa glasbeni center, ki ga uspešno vodita že pet let? Verjetno je predajanje znanja vajino veliko veselje?

Nejc: Oba sva že dolgo imela to željo. Ko nekaj znaš in postaneš spoštovan, je okrog tebe vse več ljudi, ki bi se radi tega izučili. Poleg tega se mi zdi, da je v nas prirojeno, da želimo svoje znanje predati naprej. Midva sva se za to odločila že precej zgodaj, najprej sva kakšno leto fantazirala o tem, potem pa se je pokazala možnost in naredila sva korak naprej. Ustanovila sva glasbeno šolo, ki učence vodi po glasbeni zakladnici že pet let. Postala je dom vseh preostalih najinih projektov.

Eva, je bila to vaša dolgoletna želja?

Sama se najraje prepustim toku in ne začrtam ciljev, ki bi jih morala nujno doseči. Glede na to, s čim se ukvarjam in kako resno jemljem svoje delo, se priložnosti pokažejo same od sebe. Zato se je tudi poslovna plat najinega odnosa spletla povsem spontano.

Je bila tudi zaroka nekaj spontanega?

Eva: Nejc je zaroko vzel v svoje roke, kar je bilo zame kot žensko, ki ima rada vse pod kontrolo, malo težko. Čakati na nekoga, da te zaprosi ... Sem se morala kar brzdati, da se o tem nisva pogovarjala. (smeh) Sem bila pa zato ob dogodku toliko bolj vesela. Lahko priznam, da je bil to do zdaj moj najlepši trenutek v življenju. Kot najstnica sem imela v mislih, da se bom poročila najpozneje do svojega 23. leta. To se ni izšlo. (smeh) Tako sem se odločila, da ne bom več načrtovala. Vedela sem, da je to korak, do katerega enkrat v življenju pride. Nisem pa vedela, ne s kom in ne kdaj. Sem družinski človek, zato menim, da te stvari v življenju največ štejejo.

Nejc: Najbolj bistvenih odločitev v življenju ne smeš vezati na projekte. Želel sem, da je najina zaroka steber, ločen od preostalih projektov, s katerimi se ukvarjava, nekaj, kar je samo najino.

Glede na to, da je bila zaroka bolj v Nejčevi domeni, ste vseeno slutili, kaj naklepa?

Eva: Niti najmanj nisem slutila. To je bil skrbno varovan Nejčev projekt. (smeh) Praznovala sva šesto obletnico zveze in nisem imela pojma, da me bo presenetil s prstanom. Kot mi je pozneje povedal, se mu je zdelo prav, da to narediva na obletnico. Meni pa se je zdelo, da bi to lahko naredila tudi kakšen drug dan. (smeh)

Kako ste se pripravili na ta prav poseben večer?

Nejc: Ko imaš nekoga rad, si želiš, da to poteka v najlepši mogoči luči, na najlepši način. Verjetno vsak moški vadi, kako bo to rekel in kje ... v praksi pa je potem popolnoma drugače. (smeh) Nisem imel hudih priprav. Rad imam simboliko, tako sem si želel Evo zaprositi prav na dan obletnice. Za naju je to vendarle najbolj poseben datum. Na dan obletnice me je Eva spraševala, ali si bova zvečer privoščila kakšen izlet, večerjo. Na hitro sem jo odpravil češ da se mi to ne da ... Medtem ko je ona vadila, sem pripravil večerjo, jedi, ki jih imava najraje. Med drugim tudi koktajl, ki ga je pila na prvi zabavi. Po večerji pa je napočil čas.

Ste imeli težave pri izbiri prstana?

Nejc: Nisem imel težav. Moram pa priznati, da sem si vzel kar pošten zalogaj časa. Poznam Evo in imam občutek, kaj ji je všeč in kaj ne.

Eva: Če bi izbirala sama, bi izbrala točno takšnega.

Kakšen mejnik pa v vajini zvezi pomeni poroka?

Eva: Globlje zaupanje ljubezni.

Sta datum in lokacija že izbrana?

Nejc: Datuma še ni, pogovarjava pa se že o tem. Počasi izbirava lokacijo. Glede glasbe sva se nekaj stvari že dogovorila. A naj ostanejo skrivnost. (smeh) To je dogodek, ki nama pomeni resnično veliko, zato si ob sebi želiva imeti ljudi, ki nama ogromno pomenijo.

Eva, kaj mislite, da se bo s poroko spremenilo?

Mislim, da mi bo v moje življenje poroka prinesla še več krasnih trenutkov z mojimi bližnjimi in Nejcem. Bolj kot obreda samega pa se veselim življenja, ki si ga bova skupaj delila še močnejša in bogatejša za vez, ki ga predstavljata besedi mož in žena.

Besedilo: N. A. // Fotografiji: Primož Predalič

Priporočamo