Pojem nedeljskih večerov izpred nekaj let nas vedno znova spomni na Marieve oddaje. In če se spomnimo tega, potem nam je v spominu brez dvoma ostal tudi glas takrat 16-letne Eve Černe, ki je leta 2006 stopila na piedestal priljubljene glasbene platforme Bitka talentov. Od takrat pa ni minilo le skorajda desetletje, temveč tudi številne izkušnje in vtisi, ki jih je Eva nabrala v mladi, a izjemno pestri karieri.
Z Evo sva se sestali v enem od tistih zimskih popoldni, ko so topel čaj, udoben naslanjač in prijeten pogovor prej želja kot nekaj, kar lahko šteješ v svoj delovni čas. Da, zunaj je prav počasi naletaval "snežni metež stoletja", midve pa sva prav počasi in s posebnim občutkom skočili kakšno leto nazaj, ko sva v kratkem pregledu zajeli vse tiste dogodke Evinega življenja, ki so se ji vtisnili v spomin. "Eden od takšnih je brez dvoma odprtje mojega glasbenega centra Černe-Avbelj, v katerem učim petje, moj partner Nejc Avbelj pa violino," je pripoved začela Eva in nadaljevala, da v omenjenem glasbenem centru poučujeta tudi njena sestra Ana in oče Rado - prva je prevzela glasbene urice za otroke, oče pa poučevanje kitare.
In glede na to, da Eva prihaja iz družine z bogato glasbeno tradicijo, ne preseneča niti to, da jo je prav ta predstavila sedanji ljubezni. "Z Nejcem sva se spoznala na akademiji za glasbo, v okviru produkcije opere Orfej. On je bil v orkestru, jaz pa sem pela," nam je povedala Eva in dodala, da jo je delo na odrih svetovno znanih oper navdušilo vsaj toliko kot nastopi na koncertnih odrih po Sloveniji, na katerih je pravzaprav odrasla.
"Če začnemo z zmago v Bitki talentov in dogodki, ki so ji sledili, lahko povzamemo, da nisem imela ravno običajnega otroštva. Hitro sem morala odrasti, saj od začetka za vse, kar je povezano z glasbeno kariero, skrbim sama. Sem sama svoj menedžer, svoj PR in svoj agent," pojasnjuje Eva in dodaja, da je slovenski trg ravno prav velik, da ustvarjalcem dopušča, da si kariero organizirajo sami. "Seveda to vključuje veliko telefonskih klicev in elektronskih sporočil, ampak se s pravo organizacijo da narediti resnično veliko," nadaljuje Eva, ki jo je skoraj desetletje dela v glasbenem svetu naučilo, da je panika v ključnih situacijah odveč.
Prav to dognanje jo je dodatno okrepilo tudi lani. Takrat je s pesmijo 'Vrti se v ritmu' na Slovenski popevki slavila po izboru občinstva, kmalu za tem pa je zaradi anonimne prijave od nagrade tudi odstopila. "Čeprav me je prijava pretresla, so bili prav mirni živci tisti, ki so mi govorili, da zaradi tega pripetljaja še ni konec sveta. Mogoče se ti v tistem trenutku kakšen dogodek zdi kot tragedija, ampak ni. Tudi ta je danes eden od tistih, na katere se ozrem z nasmehom na obrazu," pojasnjuje Eva in dodaja, da je slednje nikakor ni odvrnilo od nastopov na slovenskih festivalih.
"Na letošnjo Emo se nisem prijavila iz preprostega razloga - ker v tem času potekajo vaje za opero Carmen v SNG opera in balet Ljubljana, v kateri bom nastopila v vlogi Frasquite. V resnici nisem niti iskala pesmi, s katero bi nastopila na Emi, in dokler me ne bo doletela pesem, ki bo pri meni s tem namenom počivala že dlje časa, se v resnici niti nočem odločiti za nastop," je povedala Eva. "Nočem več delati stvari, ki nastanejo v enem tednu. Rada bi vedela, zakaj grem na Emo, ne bi se je rada udeležila samo zato, da se je," je še dodala Eva, ki je v letih glasbene kariere opazila, da se tudi sama aktivneje vključuje v proces glasbenega ustvarjanja.
"Pri prvem albumu nisem bila toliko vključena v ustvarjanje, saj sem pesmim vnesla le svojo interpretacijo in improvizacijo. Pri projektih v zadnjem času pa se se vključujem že v ustvarjanju skladb," pove Eva in dodaja, da jo prav zaradi tega mnenje poslušalcev še toliko bolj zanima. "Zanimivo je, da se pri takšnih pesmih pozna, koliko bolj te zanima, ali je tvoja pesem ljudem všeč in kako dojemajo tvojo glasbo."
Za revijo Story: Kaja Milanič