Eva Cimbola v oddaji Evina presenečenja želje uresničuje poslušalcem Radia 2. Na začetku septembra pa bosta s partnerjem Primožem deležna največjega darila do zdaj, saj ju bo na svetu pozdravil njun prvorojenec.
V vrhuncu pomladi smo se v prelepem objemu parka Tivoli sestali s svetlolasko, s katero nam ni zmanjkalo tem za klepet ...
Story: Eva, če začneva na začetku ...
Prav tam bi začela? (smeh)
Story: No, ne prav tam. (smeh) Ampak v trenutku, ko ste izvedeli, da pod vašim srcem raste bitjece.
Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi ga večkrat, ker so me takrat prevzemali lepi občutki. Decembra sem postala prvič ponosna teta in takrat sem imela v sebi nore občutke, ki se jih ne da opisati. Verjetno so to do rojstva mojega otroka najlepši občutki, kar sem jih do zdaj spoznala. Da si čustven ob takšnem trenutku, je zato normalno, ampak tudi, ko je šla zabava mimo in je od vsega minilo že 14 dni, sem bila še vedno zelo čustvena. Govorila sem si, da je to normalno, ampak vseeno ... Spraševala sem se, ali je v redu, da sem tako jokasta vsakič, ko tema nanese na otroka. To me je spodbudilo k temu, da sem opravila nosečniški test. In ko sem ga, je bil pozitiven. Malo je torej res, ko pravijo, da mama čuti, kdaj je noseča.
Story: Kako lepo. Kako pa ste potem to novico delili s partnerjem in starši?
Pri partnerju sem izbrala malce hudomušen način. Nisem delala nekih 'sluzastih' zgodb, pa ne, da bi bila proti temu, ampak samo zato, ker sem mu to želela čim hitreje sporočiti. Takoj po službi, ko sem prišla domov, sem ga vrgla na hec, da imam novo aplikacijo in da morava zamenjati telefone ter se slikati vsak z drugim telefonom, in bo potem videl čudež. Ni mu bilo nič jasno. Verjetno si je mislil, da imam preveč časa za te stvari. (smeh) Nato sva si drug drugemu pokazala sliki — on je naredil čisto običajen 'selfie', jaz pa sem se slikala s testom. In ko je to zagledal, je začel sliko povečevati, ali prav vidi. Kar se tiče pa staršev, je pa tako, da nisem kaj veliko ovinkarila. Na kavču smo sedeli, ko sva bila zvečer s Primožem na obisku, in samo rekla sva, da bo kmalu cel direndaj v dnevni sobi. Samo spogledala sta se, oče pa me je pogledal in vprašal, ali sem noseča. Tako je bilo. (smeh)
Story: Kdaj pa se odpravljate na porodniški dopust?
Načeloma bom delala tudi poleti, razen med dopustom. Dokler se dobro počutim, ne vidim razloga, zakaj bi bila doma, ker nisem človek, ki bi lahko cele dneve počival. Potrebujem dinamiko. Na začetku avgusta se poslavljam, da se potem počasi pripravim na novega člana, ki prihaja na začetku septembra. Poslušalce Radia 2 prepuščam v odlični družbi. Namesto mene namreč prihaja Mare Bačnar, ki bo užival v popoldnevih tako, kot sem jaz. No, se pa bom seveda kdaj pa kdaj oglasila tudi jaz. Da malo poročam, kako je na porodniški. (smeh)
Story: Tako kot za vas je tudi za partnerja ta nosečnost posebna ...
Za partnerja je tako kot zame pomembna priprava na novega člana. Se mi pa zdi, da moški vse skupaj čisto zares dojame, ko pride dojenček na svet. Ko ga res zagleda, prime v roke. Zdaj sem slišati, kot da jih imam doma že pet, ampak se mi zdi, da jaz v tem trenutku dosti bolj doživljam to nosečnost kot on. Kar je razumljivo, ker sem jaz tista, ki ga čutim. Jaz sem tista, ki jo zjutraj zbudijo brce. Jaz sem tista, ki se v avtu pogovarjam z njim. On teh občutkov niti ne more poznati. Je pa res, da moški na drugačen način doživljajo to obdobje. Pri nas se vidi, da sem jaz tista, ki sem sočutna, on je pa tisti, ki veliko bolj ureja dom in podobne stvari.
Story: In če se ustaviva pri sobicah. Se že pripravljata, sta mu oziroma ji že kaj kupila?
Ne vemo še, kaj je. (smeh) No, obljubiš si, da ne boš kupoval ničesar, pa se potem ušteješ. (smeh) Ko greš prvič na nuhalno svetlino in ko ti rečejo, da je vse v redu, se pač temu težko upreš. Se pa zelo 'bremzam' pri nakupih, ker je sestra pred kratkim rodila in bom veliko stvari lahko dobila. Je pa otrok že dobil kompletek za porodnišnico in kakšne malenkosti, ki jih mimogrede najdeš. Sobica pa bo še malo počakala, ker sva se odločila, da bo od začetka pri naju. Ampak že gnezdimo. (smeh)
Story: Niste pa vprašali, katerega spola je?
Za zdaj še ne, čeprav naju že kar malce daje radovednost. (smeh)
Story: Kaj pa imena? Imata kakšen seznam za fantka in za punčko?
Ne poznam nobenega drugega para, ki bi se tako na hitro odločil za ime kot midva. Že lani — torej še preden sem zanosila — sva se na dopustu pogovarjala o tem, kakšna imena so nama všeč. Primož je rekel, da bi si želel, da bi imel otrok črko R v imenu, ker je njemu ta črka zelo močna. Ležala sva na plaži in naštevala imena, ki bi prišla v poštev. In ko sva jih naštevala, sva prišla do imen za fantka in za punčko, ki sta nama bili všeč. Po tistem, ko sem že zanosila, sva pa spoznala enega fantka, ki mu je ime točno tako, kot sva se pogovarjala, in je res tako prikupen fantek, da sva v trenutku vedela, da sva se odločila prav. Je pa res, da ne želiva teh imen razlagati, ker hitro nekdo vpliva na tvoje mnenje.
Story: In še zadnje vprašanje – sta se s partnerjem pogovarjala, koliko otrok bi si želela?
Ja, sva se pogovarjala, da ne bi ostala pri enemu, hkrati pa se oba zavedava, da morava najprej tega enega spraviti na svet in ga vzgojiti. In da bova potem pametna, kako bova imela še kakšnega. Poznam veliko parov, ki so govorili, da bodo imeli tri ali pa dva, pa so ostali pri enem. (smeh) Ne bom nič vnaprej govorila, in že komaj čakam tega enega, da pride zdrav na svet, da se spoznamo in da postanemo družina v pravem pomenu besede. Potem bom pa videla, ali bo ta želja po še več ostala.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič
