Ko sva z radijsko voditeljico Evo Cimbola pobrskali po dogodkih prejšnjega leta, sva se obe strinjali, da je bilo hektično. Hitro, če želite. Kot nam je povedala, je bilo leto, od katerega smo se poslovili, zanjo polno sprememb, zaradi česar si ob svežem koraku v novo leto želi le ustaljenega tempa. Z Evo smo spregovorili o njeni novi službeni priložnosti, malenkostih, ki ji polepšajo dan, in o praznikih, od katerih smo se pravkar poslovili.
Story: Biti radijski voditelj je pravzaprav način življenja - kako ste se znašli v dveh mesecih, ko vas ni bilo za radijskim mikrofonom?
Radio je res način življenja. Pravzaprav je bilo to obdobje tudi za nekaj dobro, saj sem še enkrat odkrila, kako zelo sem odvisna od mikrofona. (smeh) Nekaj povsem običajnega je, da začneš delati ob osmih in končaš recimo ob štirih ali petih. No, jaz ugotavljam, da sem zelo netipičen primer, ker mi veliko bolj ustrezata dinamika in akcija.
Story: Pa ste si v teh dveh prostih mesecih privoščili kakšen nov podvig, kakšno adrenalinsko stvar?
Na žalost v teh dveh mesecih ni bilo časa za kaj takšnega, saj smo se z ekipo že pripravljali na začetek in sem v resnici že hodila v službo, samo slišati nas še ni bilo. (smeh)
Story: Kako pa je začeti radio na novo?
Hm, mislim, da bi bilo bolje, da bi to vprašali odgovorne za nov radio, če pa govorim s svojega stališča, torej ekipe, je to zagotovo poseben občutek - ko se rodi nekaj novega. Zdaj sem to delala že drugič in tudi tokrat so me prevzeli posebni občutki. Ker sem tudi zdaj kot otrok odštevala do začetka ...
Story: Pa ste lahko predlagali kakšno svojo idejo? Pomagali pri sooblikovanju oddaje?
Zelo mi je všeč, da delam z ljudmi, ki imajo posluh, hkrati pa so to ljudje, od katerih sem se že zdaj, v tako kratkem času, ogromno naučila. In prav to je tisto, kar je tako zelo pomembno, čeprav je danes vse bolj in bolj redko.
Story: In ko niste v službi, vas doma čaka nadobudna psička, kajne?
Predvsem je hiperaktivna. (smeh) In prav ona je morda najbolj vesela, da imam zdaj nov delovni čas in da imava lahko skupna jutra v naravi.
Story: So jutra tudi sicer vaš najljubši del dneva?
Všeč mi je tako, s psičko začeti dan. Potem sledijo zajtrk, kavica in podobno. Zanimivo je, da juter v preteklosti nisem marala oziroma sem rada dolgo spala. Ko pa sem začela voditi jutranja poročila na TV Slovenija, sem vstajala ob treh zjutraj in takrat ugotovila, da so jutra zakon.
Story: Se v kratkem v vašem življenju obetajo še kakšne spremembe?
Saj veste, kako pravijo. Nikoli ne reci nikoli. (smeh) Ampak v letu 2015 je bilo ogromno sprememb in priznam, da je bilo pestro leto, zato bi lahko zdaj bilo nekaj časa obdobje brez sprememb. (smeh)
Story: Kaj pa bi za vas bilo največje presenečenje, ki bi se vam lahko zgodilo zdaj? Je kaj takšnega, kar bi si želeli?
Hm, zanimivo. Bolj ko razmišljam, bolj ugotavljam, da nimam kakšne hude želje, ki bi bila tako zelo izrazita. Od nekdaj sem imela rada male drobne stvari, ki pomenijo ogromno. Meni že z malenkostjo lahko polepšaš dan. Že samo sporočilce na nočni omarici mi pomeni ogromno.
Story: Pa ga velikokrat prejmete?
Bližnji pravijo, da sem na trenutke preveč pozorna. (smeh) Sicer pa sem v zadnjem času večkrat prejela kakšno 'utrgano' rožico z vrta. Moja himna je namreč pesem Ne bodi kot drugi mlade Korošice Ditke in vmes je tudi 'prinesi mi rože, ki divje cvetijo'. (smeh)
Story: Potem si je partner dobro zapomnil podrobnosti?
Ne gre vedno za materialne stvari. Meni lahko polepša dan, ko vidim, da je nekdo pomislil name in poskrbel za kakšno stvar, da meni ni treba. Takšne male stvari, ki na koncu pomenijo ogromno. Sploh pa mislim, da je vsak človek pozoren na svoj način. Pomembno je samo, da to vidimo in predvsem cenimo.
Story: Katero presenečenje pa se vas je najbolj dotaknilo?
Pred časom sem sodelovala v oddaji Ne se hecat', kjer sem imela tedensko rubriko s presenečenji. Tam je bilo ogromno takšnih, ki so tudi mene ganila ...
Story: Sicer tudi sami sodelujete v dobrodelnih akcijah?
Tudi med letom je fino, če se kdaj spomnimo na tiste, ki potrebujejo našo pomoč. Če se le da, se z veseljem odzovem in z veseljem pomagam, kolikor je v moji moči.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Darja Štravs Tisu
