Kot se za velika tekmovanja spodobi, je tudi septembrsko evropsko prvenstvo v odbojki pospremila spevna himna. Pod pesem se je podpisala Eva Pavli, simpatična slovenska glasbenica, ki z napevom nagovarja svet k enotnosti in spravi.
Od kod je prišla pobuda, da naredite posnetek za himno na prvenstvu?
Lani marca sta se oglasila Nika Records in Sport Media Focus. To je bila enkratna priložnost! Posnela sem kar tri demo verzije, bili so navdušeni in skupaj smo se odločili za pesem 'Let's go together'. K sodelovanju smo povabili še Jeremyja Liorja in Miss Angel, ki sta z veseljem sprejela naše povabilo. Na začetku ni bilo nič določeno, zato vse do konca nisem vedela, kako se bo izteklo. Šele na začetku maja so se stvari razjasnile. Velik dejavnik je odigrala tudi mednarodna odbojkarska zveza. Običaj je, da imajo prvenstva tudi svoje himne, a tega v odbojki doslej ni bilo. Mislim, da je to prva himna odbojkarskega prvenstva.
Torej ste dali vi pobudo za himno?
Res je. Mislim, da imamo Slovenci zaradi majhnosti pogosto kompleks. Zdi se nam, da se nekaj že v principu tako ne bo izšlo. Dobra ideja lahko sproži plaz dobrih dejanj. Tega se moramo bolj zavedati.
Kakšno pa je sporočilo pesmi ’Lets go together’?
Odbojka je resnično lep šport, ki temelji na prijateljski podpori. Igralci se na igrišču objemajo. Če stopimo skupaj, smo lahko močnejši, lahko naredimo marsikaj. Zelo všečna lastnost športa, ki jo pogrešam v glasbi, je podpora. Športniki se med seboj resnično podpirajo. Vse življenje se trudijo za uspehe, in ko nekomu uspe, mu vsi čestitajo. Znajo zmagovalcu seči v roko in ga pohvaliti. V glasbi tega primanjkuje.
Kakšni pa so odzivi na pesem? Se pogosteje predvaja na radijskih valovih v tujini ali doma?
V tujini je pesem še nekoliko bolj priljubljena. Slovenske radijske postaje namreč ne vrtijo slovenske glasbe v tolikšni meri, sploh slovenskih izvajalcev in njihovih pesmi v tujem jeziku. Zanimivo, pesem se zelo visoko uvršča na bolgarske glasbene lestvice ter slovaške. Z začetkom prvenstva bo zanimanje še nekoliko večje.
Kako blizu vam je šport?
Lani sem po dolgem času odkrila jahanje. Začutila sem notranjo željo po tem, da bi bila v stiku s konji, kot sem bila v mlajših letih. Začela sem se ukvarjati tudi s kikboksom, kar mi je prav tako všeč. Pomembno je, da se lotiš stvari, ki so ti všeč. Vidim, da se sama hitro naveličam stvari, zato moram vaditi vztrajnost. Rada imam tudi jogo.
Kakšen tip navijačice pa ste sicer?
Zelo strastna. Običajno najbolj norim na koncertih in tekmah. Joj, zadnje evropsko prvenstvo v košarki … Mislila sem, da bom izgubila glas. Avgusta sem obiskala koncert Andersona Paaka v puljski areni. Joj, kako sem se drla. (smeh) Vsakič si rečem: “Eva, poglej! Ti si pevka, ti bi morala malo bolj paziti na svoj glas.” Pa mi nikoli ne pomaga kaj dosti.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču