Jan Robin je zagotovo fant, ki bi si ga marsikatera tašča želela za zeta.
Ob tem, da je postaven, kemik po izobrazbi, nekdanji televizijski voditelj nacionalke ter navdušen športnik in popotnik, se več kot odlično spozna še na botaniko. Velik ljubitelj sodobnih rastlin osvaja tudi družbena omrežja, kjer ga spremlja več kot 25 tisoč sledilcev.
► Jan, ljubiteljsko se ukvarjate z botaniko. Kako ste se seznanili s tem nenavadnim hobijem?
Vse se je začelo v otroštvu, ko sem z babico zasajal grede žametnic, s teto sadil afriške vijolice, z mamo presajal prve lončnice ... Skratka, hitro sem se zavedel, da imam 'zelene prste' oziroma 'green fingers', kot pravijo Angleži. Z opremljanjem lastnega stanovanja in prvo fotografijo z rastlinami, ki sem jo objavil na Instagramu, pa sem videl, da je skupnost ljubiteljev rastlin izjemno velika.
► Po splošnem prepričanju so ženske tiste, ki navadno skrbijo za rože. Jaz pa poznam kar nekaj moških, ki so v tem veliko boljši. (smeh) Kakšen recept imate, da vaše rastline tako dobro uspevajo?
Opazovanje je ključ do uspeha. Tudi meni se zgodi, da katera od lončnic ne uspeva, kot bi želel, vendar hitro prepoznam, da gre nekaj narobe oziroma da nekaj ne delam prav, in potem se temu primerno odzovem. Včasih ima rastlina premalo svetlobe, preveč vode ... Smisel za rastline vsekakor ni pogojen s spolom. Poznam punce, ki uspešno utapljajo rastline, in najde se fant, ki mu uspe uničiti kaktus ... Smisel za rastline prinesemo s seboj na svet, seveda pa so praksa in leta izkušenj ključnega pomena.
► Zanimivo je tudi to, da imate na Instagramu veliko sledilcev, prav zaradi vaših zelenih rož, s katerimi preživite veliko časa. To so opazili tudi Community boyswithplants, ki je v Avstraliji oktobra izdala istoimensko knjigo. Njihovo naslovnico krasi vaša fotografija. Kako se je začelo to sodelovanje? Nam zaupate kaj več?
Mladi so večinoma tudi uporabniki Instagrama, in ker so prepoznali mojo strast, so všečkali moje fotografije in število sledilcev raste iz tedna v teden. Ob tem pa sem spoznal skupnost #boyswithplants, ki sem jih občasno na svojih fotografijah označil, pozneje pa so moje fotografije tudi objavili. Lani se jim je porodila zamisel, da bi izdali knjigo, kjer bi predstavili 50 fantov z vsega sveta. Med njimi sem tudi jaz. Pozneje pa me je doletela še ta čast, da je so uredniki in ustvarjalci mojo fotografijo izbrali za naslovnico, na kar sem resnično ponosen.
► Knjiga je že izšla v Veliki Britaniji, prihaja pa tudi v Slovenijo. Kako se počutite, ko se vidite na naslovnici knjige?
Zanimivo, na trenutke čudno, še vedno ne morem verjeti, da se je to zares zgodilo. Predvsem pa sem ponosen, da so prepoznali mojo strast do rastlin. S tem sem nekako dobil dodatno potrditev, da sem na pravi poti.
► Zanimivo je tudi to, koliko rož ste v letu dni vzgojili in sami spoznali. Kdo vam pomaga pri zalivanju, presajanju? Koliko dela morate vložiti v vse to?
Za svoje rastline porabim precej manj časa, kot si ljudje mislijo. Dobro uro na teden. Zanje skrbim sam, tudi na dopust navadno ne grem za več kot teden dni, sicer bi jih moral prepustiti v oskrbo komu drugemu, tega pa raje ne storim ... Rastline so moj hobi in zato tudi delo, ki ga opravim zanje, ne jemljem kot nujno zlo, ampak čisti užitek.
► Če se ne motim, imate doma več kot 80 vrst različnih sobnih rastlin. Na katero ste najbolj ponosni?
Tako je, število se rahlo spreminja, ker občasno kakšno podarim, včasih pa dobim kakšno novo. A če bi upošteval rastline, ki jih imam še doma pri starših in v pisarni, šteje moja zbirka krepko čez 100 rastlin. Najbolj sem ponosen na zbirko pilee, sploh pa na 'mater pileo', rastlino, ki je stara več kot 10 let in mi jo je decembra podarila starejša gospa iz mojega rojstnega kraja. To je bilo zagotovo eno najlepših božičnih daril. Veste, rastlina z zgodbo in zgodovino je neprecenljiva.
► Slovenija je znana po zelenju, ki nas obdaja. Kako pa je z eksotičnimi rastlinami? Jih imate, kakšne bi imeli?
Seveda je seznam rastlin, ki bi jih še imel v svoji zbirki, dolg. Vsekakor pa je prva na seznamu strelizia nicolai, rastlina, ki izvira iz Južne Afrike, ampak se bojim, da je v mojem stanovanju premalo sonca zanjo, zato bom na to moral še počakati. Svoje rastline kupujem vsepovsod, tako v večjih trgovskih centrih kot v manjših ličnih vrtnarijah in cvetličarnah po tujini. Najraje pa imam tiste, ki mi jih podarijo strastni ljubitelji rastlin.
► Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Trenutno pišem knjigo o sobnih rastlinah, želim predvsem, da Slovenci dobimo sodobno različico, ki bo pritegnila mlade, da si bodo v prihodnje ozelenjevali svoja stanovanja. Še vedno pa je moja skrita želja, no, zdaj ni več skrita, da bi imel svojo oddajo, kjer bi lahko z nasveti širil znanje in strast do zelenja v naših domovih.
► S čim se še ukvarjate? Kaj počnete?
Po izobrazbi sem kemik, ki je med faksom pet let delal na nacionalni televiziji kot vremenar in voditelj poročil za mlade Infodrom. Veliko prostega časa preživim s Piafom, štiriletnim italijanskim hrtom. Veliko potujem in se ukvarjam s fitnesom.
► Veliko časa preživljate v fitnesu. Kaj vam pomenita šport in gibanje?
Tako kot si življenja ne predstavljam brez botanike, si ga na drugi strani ne predstavljam brez fitnesa. Zdrav duh v zdravem telesu. Gibanje mi veliko pomeni in ni boljšega sproščanja po napornem dnevu kot konkreten trening v fitnesu. No, samo med svojimi rastlinami se še podobno sprostim. (smeh)
Besedilo: Mihaela M. Kocbek // Fotografije: osebni arhiv
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del