Filip Kržišnik & Blaž Slanič (FB Acrobatics): Nastopila bi na Oskarjih

Čeprav igra znanje 
večjo vlogo kot gola 
sreča, pa si za 
slednjo vseeno 
izmenjata stalno 
gesto: "Vedno 
udariva pesti ali 
petko. To je najin 
pozdrav, kontakt, s 
katerim si prikličeva 
zbranost in si 
zaželiva najbolje." (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Nova
24. 5. 2016

"Najin prosti čas je tak kot luknje v švicarskem siru – majhen in redek," se pošalita simpatična Filip in Blaž, fanta, katerih zaščitni znak je enaka pričeska. No, v vsaki šali je nekaj resnice, nerazdružljiva prijatelja sta že skoraj tri leta nepogrešljiva gosta na odrih prireditev in dvojnika filmskim junakom.

Pred nastopi nimata treme, tudi rutina je po njunih besedah bolj za šalo kot za res: "Nisva kot nogometno moštvo, ki pride na zelenico in ima ritual. Nimava velike rutine, deset minut pred nastopom se le ogrejeva, da minimalizirava napake in poškodbe.“
Kar težko je verjeti, da postavna akrobata v življenju še nista prestopila praga fitnes prostora, a svojo odločitev podpreta z močnim argumentom: "Ne marava ideje, da treniraš z napravo, raztezaš telo samo v smer, v katero ta deluje. To je zapiranje človeške inovativnosti in želje po kreativnosti!"

Njun talent je nekaj posebnega, saj se brez kančka strahu lotita tudi najbolj vratolomnega izziva. Sta najbolj drzna in edina akrobata v Sloveniji, ki s svojimi podvigi dokazujeta, da je njuno življenje brez meja. Podirata zakone gravitacije in slišita na ime FB Acrobatics.

Začnimo kar na začetku: kdaj je pri vaju vzklila ljubezen do akrobatike?

F: Že od nekdaj živiva adrenalinsko in ekstremno športno življenje. Sam sem začel s plesom, borilnimi veščinami, plezanjem in cheerleadingom. Tako sem nekoč že metal po zraku plesalke.

B: Jaz sem se ukvarjal z žongliranjem. Po zraku smo metali druge stvari. No, oba sva športnika, ki sta že vse življenje hiperaktivna in želiva vsak dan preživeti tako, da se naučiva nekaj novega.

F: Vse se je pravzaprav odvijalo zelo hitro. Blaž je žonglerske pripomočke nekoč zamenjal zame, na prvem treningu pa sva obnovila vse preteklo znanje in dobila strast do akrobatike. Sva edina akrobata v Sloveniji, pionirja in samouka, in če se malenkost pohvalim, nama gre zelo dobro. A ko sva se spoznala, je bilo, iskreno povedano, malce neprijetno – gledati dva odrasla človeka, ki se držita za roke.

Torej nimata trenerja?

F: Ker se pri nas edina ukvarjava s tem športom, ni nikogar, ki ima več znanja. Učiti se morava sama, večina akrobacij pa je plod najine domišljije, s katero samoiniciativno ter ambiciozno premikava meje človeškega telesa.

Glede na to, da prihajata iz različnih krajev, Filip iz Ljubljane, Blaž pa je Ptujčan, kako sta sploh vstopila v stik?

B: Spoznala sva se v gimnastični dvorani fakultete za šport, kjer sva preživela študentska leta. To je bilo za nas najbolj zabavno okolje. Tam sva telovadila in splet okoliščin je prispeval, da sva se odločila poskusiti nekaj vragolij.

Čeprav vaju poznamo po vratolomnih akrobatskih točkah, vajino delo obsega še veliko drugih adrenalinskih področij, kajne?

F: Začne se pri imenu: FB ACROBATICS. In potem velik podnaslov, ki našteje vse najine lastnosti in široko področje znanja, ki ga imava. Sva akrobata, plesalca, kaskaderja, žonglerja, plezalca, motociklista, mojstra borilnih veščin in bruhalca ognja. Delujeva tudi kot pedagoga, trenerja, sogovorca na dogodkih in člana ekipe pri reklamah in celovečernih filmih. Rekel bi, da sva kot nekakšna koordinatorja za lajšanje življenja in učenje nečesa novega.

No, bruhalcev ognja pa ne srečamo vsak dan!

B: Gre za tekoči vosek, ki ga poznamo iz vrtnih ognjev. Kot sama tekočina ni vnetljiv in hlapljiv, a če ga iz ust razpršimo ter zmešamo z zrakom, postane. In če dodamo zraven še ogenj, zagori.

F: Vedno sva odprta za nove izzive. Nastopala sva že na letalu med poletom, ladjah, eden izmed bolj zanimivih in interesantnih podvigov pa je bil, ko sva nastopala na 40 metrov visoki vertikalni steni v Bohinju. Izvajala sva akrobatsko točko. Kot kaskaderja sva izvedla tudi skoke s tovornjaka na tovornjak, in to med vožnjo, vmes pa igrala nogomet. To je bilo za oglas nogometne lige prvakov, ki se trenutno vrti po vsem svetu.

Kaj vama prinaša največ zadovoljstva?

B: Vse, kar je novo, prinaša zadovoljstvo.

F: V največji meri ga prinašajo nastopi na odru, ko naju ob aplavzu množice preplavi občutek poplačanega truda, ki je bil vložen v to. Navsezadnje si človek zelo težko predstavlja, koliko tega je potrebnega, da stojo postaviš na roke in ta izpade fenomenalno. Nasmehi posameznika nama polepšajo dan.

Pohvalita pa se lahko tudi z lastno akrobatsko šolo, s katero poskušata širiti znanje tega unikatnega športa ...

F: Kot pedagoga in trenerja delujeva že nekaj let, z najino akrobatsko šolo pa se je ideja o prenašanju znanja zares razvila, zanimanja je ogromno. Pripravila sva več odprtih treningov, vsakega posameznega se je udeležilo tudi po 120 ljudi, zaradi časovne razporeditve najinih obveznosti pa poučevati redno začnemo septembra. Slovenija je dojemljiva za akrobatiko – kot gibanje in zvrst kot tako.

Kdo vse se vama lahko pridruži?

B: Šola je za vse, željne novih znanj. Mlade in tiste, ki so že malo bolj v letih.

F: Treningi so prilagojeni vsem, tako začetnikom kot gibalcem na najinem nivoju. Vedno želiva pokazati več, popestriva dogajanje, vaje pa obsegajo vaje za telo, moč, samopomoč pri rekonstrukciji telesa in akrobatiko.

Ker sta edina profesionalna akrobata v Sloveniji, opažata, da se z vajino priljubljenostjo širita tudi prepoznavnost in navdušenje nad to panogo gimnastike?

F: Akrobatika, strast in veselje do nje rastejo z nama, pri naju pa zadovoljstvo, da se lahko ta šport širi s pozitivno energijo. Lahko sva vzor otrokom – pozornost jim odmakneva od televizije in računalnika, da se gredo gibat v naravo, širijo sposobnosti in delajo s tistim, kar imajo. Telesom.

Delujeta popolnoma nerazdružljiva. Iskreno, koliko časa na dan preživita skupaj?

B: Imela sva obdobje, ko sva bila neprestano skupaj. Filip se je lani pošalil, da z njim spim več kot s svojo punco. Malo heca mora biti!

F: Dnevno imava tudi po osem, devet ur treninga, in to je čas, ko vlagava v lastno znanje in širjenje telesne sposobnosti. Poleg tega urnik polnijo sestanki, projekti v tujini, slikanja in nastopi, zato se nemalokrat pripeti, da zaradi obveznosti ves mesec preživiva skupaj.

Predvidevam, da je potrebnega veliko odrekanja, prostega časa pa verjetno nimata na pretek?

F: Prostega časa je bore malo, ampak v tem, kar počneva, zares uživava. Pomanjkanje časa je samo dober kazalnik, da nama ni dolgčas. Če bi do tega prišlo, bi verjetno iskala druge alternative in se kako drugače zabavala, vendar se imava trenutno tako dobro, da razlog za to ni potreben.

Prepoznavna sta tudi zaradi podobnega sloga. So frizure vajin skupni dogovor?

F: Na ta videz prisegam že deset let. Mislim, da mi kar paše. Z Blažem sva se spoznala pred tremi leti, dve in pol pa imava isti slog.

B: Na neko zabavo za noč čarovnic so me zabrili. Prijatelji so bili nad podobnim videzom navdušeni in nekako nisem imel več druge izbire.

Vrnimo se spet k začetku vajine poti. Prvi resnejši projekt oziroma nastop, ki sta ga pripravila, je bil ...

F: Spoznala sva se v obdobju, ko sem bil vodja programa v klubu Cirkus v Ljubljani. Tam sva začela nastopati na odru in izvajati točke pred ljudmi, najin prvi resnejši nastop je bil na Bledu, na svetovni žurerski dan. Bil je prva ultimativna in popolnoma samostojna točka. V petih minutah sva premaknila meje akrobatike.

B: Z leti to potencirava, vendar nekaterih trikov ni več na 'urniku.' Ugotovila sva, da bi njihova težavnost in nevarnost lahko vodili do poškodb.

In če se točka ne izvede popolno – kaj vse gre lahko narobe? Je pred izvedbo kdaj prisoten kanček strahu?

F: Najina ideja o strahu pravi, da ga moraš izkoristiti sebi v prid. Vzemimo za primer hojo po robu zgradbe, kjer te strah obvlada. Vsak je navajen hoditi po ravni črti, a bojazen izkoristimo za iskanje in prepoznavanje osebnih lastnosti ter dobimo idejo o varni rešitvi. Strahu pred nastopi, ne glede na adrenalinski podvig, nimava, ker nama daje čas, preživet v dvorani, spoznanje za možne situacije, ki se lahko odvijejo.

B: Ko veš, česa je tvoje telo zmožno, lahko narediš nekaj čisto brez strahu.

F: Skočiti Blažu na ramena in hoditi okoli nama je tako preprosto, kot nekomu zavrteti ključ v avtu in se odpeljati. Mišice in možgani si zapomnijo elemente do te točke, da postanejo vsakdanji in jih lahko izvajava.

Domači so se ob vajinih vragolijah verjetno večkrat prijeli za glavo.

B: Glede na to, da vedo, koliko trenirava, in da sva ekstremista že od malih nog, bi rekel, da sva jih na tole že navadila.

Se je kdaj pripetilo, da sta na treningu ali nastopu podlegla poškodbi?

B: Nikoli, vsaj pri stvareh, ki jih počneva. S pravo mero premišljenosti, fizično ter psihično pripravljenostjo sva strokovnjaka na tem področju in zaradi tega ne pride do večjih poškodb. Seveda včasih, zaradi pretiravanja na treningu, pride do bolečih mišic, vendar ni to nič hujšega.

Nas lahko popeljeta skozi vajin trening? Kako poteka?

B: Kreativnosti in domišljiji puščava odprto pot. Prav vsakega želiva narediti drugačnega, nenavadnega. Ogrevava se na visokih gredeh, zahtevnih za ravnotežje, prek katerih se telo hitro ogreje. Že samo iz tega učiš svoje telo novih aspektov znanja.

F: Poskušava ujeti pravo mero rutine, da obveznega ogrevanja, izvajanja vaj in učenja novih elementov ne zapreva v tisto dolgočasno, ki utruja človeka in jemlje željo po napredovanju in novih projektov. Ključ do tega sta igra in zabava na poti do cilja.

Predvidevam, da za vama obrnejo pogled številne oboževalke. Je poštni nabiralnik poln romantičnih povabil, oder pa plišastih igračk?

F: Blaž je srečno zaljubljen in ima manj težav. No, težav, to so dobre težave, tukaj le gre za pozornost. Na oder na srečo ne mečejo plišastih igrač, ker se zavedajo, da je koncentracija pomembna. Med nastopi in po njih pa se razveseliva oboževalcev, kakršnekoli pozornosti nama že dodelijo. In če je to nežnejši spol, je to seveda še toliko bolje.

B: No, se je že dogajalo, da me je med stojo na rokah in Filipom na meni nekdo začel žgečkati. Gledalci pozitivno pripomorejo k najinim nastopom.

Blaž, je punca kdaj ljubosumna?

B: Nima biti za kaj!

F: Glede na to, da se večino časa na odru drži z moškim, ve, da je v dobrih rokah.

Kako vaju z vajinega vidika dojema občinstvo?

F: Najine točke vzamejo dih vsem gledalcem, ker v njih pokaževa svoj duh in trud. Ko sva na odru, gledalci nimajo priložnosti niti časa, da odstranijo oči od naju – ne morejo vzdigniti telefona in brskati po spletnih straneh. Nasmejani obrazi z velikimi zenicami gledajo naju v polni veri, kako je človeško telo sploh sposobno narediti nekaj takega.

V preteklem letu sta nas razveseljevala na kar štiristo dogodkih. Le kaj se obeta v prihodnosti ...

F: V preteklih mesecih sva veliko sodelovala s tujino, tudi Rusijo in Anglijo, pretekli vikend pa sva nastopila na zaključnem turnirju košarkarske Eurolige v Berlinu. Stremiva k temu, da ne širiva le svojega znanja, ampak tudi odre, na katerih stojiva. Delo želiva prikazati širšemu občinstvu. Morda nekoč stopiti tudi podelitvi oskarjev.

ZAMENJALA BI JAMESA BONDA

Kot kaskaderja sta se Ljubljančan Filip in Ptujčan Blaž že preizkusila v štirih celovečernih filmih, v kratkem času pa bosta sodelovala v novem, z vrhunsko zasedbo egipčanskih filmskih zvezdnikov. Ne bi se celo branila preleviti v dvojnika Toma Cruisea v Misiji nemogoče, Vojni zvezd ali pa legendarnega britanskega agenta Jamesa Bonda: "Ko bodo pri Hitrih in drznih potrebovali zamenjavo za Vina Diesla, sva tu – da vam ne le v živo, ampak tudi na malih zaslonih in kinu vzameva dih."

■ Neja Drozg

Priporočamo