Priljubljena akrobata Filip in Blaž, ki sta se uveljavila tudi onkraj slovenskih meja, le s težavo obsedita pri miru.
Našla sem ju v telovadnici, medtem ko sta lovila sapo, pa je nastal naš pogovor, v katerem sta mi zaupala o številnih izkušnjah na tujih talentih, pa tudi o tem, da sta se najbolje počutila na odru naših južnih sosedov.
Pa začnimo nekoliko drugače. Kakšni projekti so trenutno pred vama? Česa se v tem letu najbolj veselita?
Filip: Veliko sva vpeta v domače projekte, še bolj pa v tuje. Doma rada nastopava, saj naju ljudje že poznajo in vedo, kaj pričakovati. V tujini pa je še nekoliko bolj zanimivo, saj jih lahko še vedno šokirava in presenetiva. V Libanonu sva se uvrstila v polfinale arabskih talentov. Polfinale bo konec marca.
Blaž: Ko naju v Sloveniji vidijo, že vedo, da lahko pričakujejo akrobacije, ogenj. V tujini pa ne vedo, kaj pričakovati. Zato je učinek presenečenja še večji.
In kako vama je uspelo prepričati Libanonce? Vaju je prešinila misel, češ, dajva se prijavit na arabske talente?
Filip: Doslej sva nastopila na slovenskih, hrvaških, španskih, italijanskih, belgijskih in nemških talentih. Vabili so naju še na francoske, ameriške in angleške. Potrebovali so neko novost, nekaj zanimivega. Z Blažem sva edina na svetu, ki kot akrobata povezujeva šport, umetnost in šovbiznis, kar se odraža tudi v najinih nastopih. Najini nastopi so globalni, saj gib razume vsak.
Kje pa sta se doslej počutila najbolje?
Blaž: Najbolj prijetno in gostoljubno je bilo na Hrvaškem. Organizacija je bila red odlična, vse je teklo povsem gladko! Najina pričakovanja pri naših južnih sosedih niso bila velika, mogoče se je tudi zato izkušnja izkazala za eno od boljših.
Kako sicer presodita, katerih izzivov se bosta v prihodnosti lotila?
Filip: Midva sva hiperaktivna deloholika. Le težko rečeva ne.
Blaž: V velikem primeru pa odtehta tudi čas. Med velikimi projekti si ne moraš vzeti časa še za talente. Ti namreč zahtevajo veliko časa.
Kakšno izkušnjo pa sta doživela v Bejrutu, prestolnici Libanona?
Blaž: Uh, to je povsem drugi svet. Že ko pristaneš v Libanonu, je kot bi prišel v Call of Duty. Vse je prestreljeno, ceste so zrušene. Nič kaj dosti ne obnavljajo. Doživel sem kar precejšen kulturni šok. Tudi studio je obkrožal zid z bodečo mrežo.
Filip: Očitno so vedeli, da bova plezala.
Blaž: Ljudje so bili nad najinim nastopom res navdušeni. Odlično so naju sprejeli.
Filip: Pravijo, da je ples ultimativni jezik, midva pa zagotavljava, da je akrobatika še bolj. Na vseh mogočih koncih sveta doživiva enak odziv. Navdušenost in glasen aplavz.
Kje pa vajino delo bolj cenijo: V Sloveniji ali v tujini?
Filip: Slovenija je majhen trg. Pri nas se pozna, da se v zvezde kujejo predvsem pevci, neki gibalec pa bo služil bolj kot podpora glasbeniku. V tujini pa teh omejitev ni več.
Blaž: Povsod pa boš našel nekoga, ki te bo, ko mu boš povedal, da si akrobat, prosil, da narediš salto. No, cirkuška opica pa le nisem.
Selitev ni opcija!
"Veliko potujeva. A greva na nastop, si ogledava mesto in se vrneva nazaj. A vseeno je v Sloveniji najlepše. Na tako majhni kvadraturi se nam ponujata morje, gore, vse kar si poželiš. Čez vikend si tako lahko izmisliš karkoli želiš, najsi bo smučanje, plavanje, supanje, kolesarjenje, pohodništvo," sta nam zagotovila Filip in Blaž.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Tomaž Kos
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču