Slavoj Žižek praznuje 70 let. Eden izmed filozofov z največjo publiciteto v svetovnem merilu ima danes skorajda status rockerske zvezde. Knjige, ki jih objavlja pri najuglednejših svetovnih založbah, po vrsti postajajo akademske uspešnice. Področja njegovega raziskovanja so nemški idealizem, psihoanaliza in politična filozofija.
Eden najbolj odmevnih mislecev in najpogosteje citiranih avtorjev našega časa je svojo misel naredil za razburljiv šport, predavanja pa za odmevne nastope. Več kot 100 izvirnih in prevodnih knjig potrjuje radikalen vpliv njegove kritične misli, ki je deležna presežnih oznak, kot denimo "najboljši intelektualec po Antiojdipu" ali "najtehtnejše teoretsko delo zadnjih let". Kot pravi Tony Myers na ovitku svoje knjige o Žižku, ki je izšla v zbirki Routledge Critical Thinkers, Žižek ni običajen mislec.
"Zaradi kombinacije psihoanalize, filozofije in politike v zapeljivo celoto je njegov pristop vedno svež in navdušujoč. Podobno izjemen je tudi nabor tem, ki se jih loteva: od politične apatije sodobnega življenja do šale o možu, ki se boji, da ga bo pojedla kokoš; od etičnega junaštva Keanuja Reevesa v Hitrosti do tega, kako straniščne školjke razkrivajo narodovo dušo," je še zapisal Myers.
Bil je učenec in je interpret Jacquesa Lacana, piše pa o fundamentalizmu, ljudski toleranci, politični korektnosti, globalizaciji, subjektivizaciji, človekovih pravicah, Leninu, mitih, Alfredu Hitchcocku itd., piše na spletni strani založbe Sanje.
Žižek se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Po diplomi iz filozofije in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti je bil nekaj časa asistent na tej ustanovi. Od leta 1973 do 1979 je bil zaradi politične neprimernosti nezaposlen, od leta 1979 pa je bil najprej zaposlen na Marksističnem centru CK ZKS, kmalu zatem pa na Inštitutu za sociologijo in filozofijo.
Leta 1981 je na ljubljanski Filozofski fakulteti doktoriral s tezo Materialistični obrat Hegla pri Lacanu, 1986 pa je doktoriral še v Parizu na oddelku za psihoanalizo univerze Paris VIII s tezo Filozofija med simptomom in fantazmo (Hegel, Marx, Kripke).
Kot angažiran publicist revije Mladina je postal slovenski javnosti dobro znan v 80. letih minulega stoletja. Bil je član predsedstva Odbora za varstvo človekovih pravic (1989, afera JBTZ), leta 1990 pa je kot kandidat LDS kandidiral na volitvah za člane predsedstva Republike Slovenije in bil skorajda tudi izvoljen. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 5. maja 2005, za rednega 21. februarja 2013, piše na spletni strani SAZU.
Kot še piše, je Žižek doma in v svetu poznan po svojem izvirnem branju filozofije skozi lacanovsko psihoanalizo. Predaval je na številnih univerzah po svetu, od Pariza, Berlina, Londona, New Yorka, Buenos Airesa do Moskve. Je gostujoči profesor na številnih univerzah v ZDA in na European Graduate School for Media & Communications ter mednarodni direktor na Birckbeck Institute for the Humanities (Birckbeck University of London). Posebno priljubljenost dosega v ZDA, na Japonskem in v Južni Ameriki.
Njegovemu teoretskemu delu je v tujini posvečenih več kot 15 znanstvenih monografij, številni članki in poglavja v znanstvenih delih, dva filma in revija International Journal of Žižek Studies.
Je ustanovitelj in predsednik Društva za teoretsko psihoanalizo.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču