Že leta na slovenskem plesnem področju deluje mednarodno priznana koreografinja z južnoafriškimi koreninami Fiona Johnson Kocjančič, ki s svojim delom dosega uspeh za uspehom. Njena plesna strast je del pestrega življenja, ki je na vsakem koraku zapisano z neustavljivim plesnim nabojem.
Pojdimo nazaj v spomine na vaše prve plesne korake, ki ste jih naredili v plesni šoli Kazina pod okriljem Mojce Horvat. Kako se spominjate plesnih začetkov?
Imela sem srečo, da je Mojca v meni videla potencial in ljubezen do plesa. Po samo nekaj mesecih vaj me je postavila na oder Hale Tivoli pred večtisočglavo občinstvo. Zame je ustvarila vlogo Speedy Gonzales, ki je zaznamovala začetke moje plesne kariere. Še vedno se nasmejem, ko se kdo spomni male deklice z velikim črno-zlatim mehiškim klobukom v Poletju v školjki in zapoje. (smeh)
Dosegli ste številne vrhunske plesne rezultate med katerimi medijsko odmevajo naslednji: večkratna državna prvakinja v show plesih in stepu, drugo in tretje mesto na svetovnem prvenstvu v show plesih in še bi lahko naštevali. Najverjetneje je bila pot do tega vse prej kot lahka.
Že takrat kot tudi zdaj ni obstajal recept za uspeh. Nadarjen otrok ni dovolj, ta otrok mora imeti še dobre delovne navade, vztrajnost (trmo), podporo staršev in dobrega učitelja. Pogrešam dobro staro disciplino, ki je je bilo povsod dovolj, v šoli, na plesnih vajah, da o medsebojnem spoštovanju niti ne govorim. Otroci smo imeli dolžnosti in potem pravice. Bili smo precej bolj odporni proti porazom, ki so sestavni del življenja.
O vas bi lahko napisali plesno knjigo, saj ste s svojimi koreografskimi prijemi sodelovali pri najrazličnejših medijskih projektih. Kateri je na vas naredil prav poseben vtis oz. na vas pustil neizbrisan pečat?
Kot plesalka se najraje spomnim snemanja filma Poletje v školjki 2, kjer sva bili skupaj s sestro Gaynor, ter vrsto oddaj z Mitom Trefaltom in Mišo Molk. Zlata leta plesa na slovenski televiziji. Kot koreografinja ne morem mimo sodelovanja z Natašo Tič Ralijan in Gašperjem Tičem (plesni vložki Ane Lize v TV-oddajah, Silvestrska oddaja, 2 muzikala – Ljubim te, spremeni se, Manjka mi, manjka) in seveda nekaj lastnih projektov. Hm, leta res minevajo, a jaz se ne dam. (smeh)
Skozi plesna leta ste bili včasih dejavni pri tisoč in enem projektu. Najverjetneje je bilo prelomno leto 2005, saj ste ustanovili Fionas dance company ter na noge postavili dve plesni predstavi, zgodbi Back to the roots in Welcome to the future, medijsko zelo odmevni v Sloveniji in v tujini. Kako sami gledate na ta projekt, ki je vaše ime izstrelil v zlati krog plesnih koreografov?
Vedno je treba biti na pravem mestu ob pravem trenutku. Ni kaj, tudi sreča je del uspešnosti. Casino Kongo je iskal osebo, ki bi poskrbela za njihov razvedrilni program, in na koncu so mi toliko zaupali, da smo lahko ustvarili resnično uspešni in zelo kakovostni plesni predstavi. Brez dobrih plesalcev in njihove podpore to ne bi bilo mogoče. Osebno nisem bila pripravljena na tolikšno medijsko pozornost, še manj pa na vse ljudi, ki nenadoma postanejo tvoji prijatelji, in še bolj na druge estradnike, ki želijo veliko brezplačnih uslug. Še vedno se nerada slikam in nimam FB-profila. (smeh)
Ob vsem delu ste tudi družinski človek, saj imate dve zlati hčerki, Katjušo in Chiaro. Kako vam uspe biti do popolnosti organizirana?
Vse je stvar organizacije in lastne odločitve. Vsak možen prost trenutek želim preživeti z družino. Z možem sva se pred dvema letoma odločila, da spremenimo življenjski slog, in tako je vsaj eden od naju v določenem delu dneva z enim otrokom. Zvečer pa smo vsi skupaj. (smeh)
V vodstvu Plese zveze Slovenije ste kar v več kategorijah izpostavljeni kot zelo pomemben plesni člen oz. predsednica in vodja za določeno plesno področje. Obenem imate zelo vidno vlogo tudi v mednarodni plesni zvezi IDO. Nam razkrijete kaj več?
V nekem trenutku sem uvidela, da je pač treba zakorakati tudi v politiko, plesno politiko. Brez ljudi, ki si želijo sprememb, ki se ne bojijo dela, ni napredka. Rojena in vzgojena v Sloveniji pač želim vse najlepše in najboljše slovenskemu plesu, predvsem tekmovalnim disciplinam znotraj Plesne zveze Slovenija. Po izvolitvi na mesto športnega direktorja mednarodne zveze IDO pa je še toliko bolj pomembno, da imajo slovenski ples, plesalci in strokovno vodstvo primerno mesto in glas na mednarodni ravni. Projektov je veliko. Dela pa še več. Saj veste, ljudi z idejami je vedno več kot tistih, ki delamo. (smeh)
Koga bi omenili kot tisto svetlo izjemo v plesnem svetu, ki je opazna s svojimi dosežki?
Zame je trenutno najboljša slovenska plesna ambasadorka Nika Kljun. Njeni plesni uspehi v IDO in vse, kar jo je naredilo, da je bila prvakinja, so bili temelj za zdaj izjemno kariero v ZDA. Drži pa kot pribito, da je sedanja mlajša generacija plesalcev, koreografov medijsko precej bolj agresivna. Kar je tudi pravilno! Na vsake toliko časa zasledim kakšne plesne posnetke vseh možnih koreografov. Mislim, da nekaterim manjka malo samokritike, saj vsak posnetek resnično ni za objavo, kot tudi vsak plesalec ni koreograf.