Slovenski zimski športniki so si v teh dneh privoščili nekaj zasluženega počitka in tudi alpska smučarka Maruša Ferk ni nobena izjema. V teh tednih si je privoščila rehabilitacijo, s katero se bo pripravila na novo sezono, poškodbo pa je zaupala v roke strokovnjakom iz Althea centra Zdravja in Harmonije, za dva tedna pa je odpotovala tudi na morje, kjer bo poskušala pozabiti na sneg in gore ter se le sprostiti in uživati.
Kako pomembna je ob poškodbah dodatna podpora za športnika? To, da ima ob sebi strokovnjake, na katere se lahko zanese?
To je zelo pomembno. Pred desetimi leti, ko sem bila mlajša, o tem nisem toliko razmišljala, saj poškodb še ni bilo. Ko te doletijo, pa je fino, da imaš ob sebi ljudi, ki ti poskušajo takoj pomagati s terapijami, ki jih lahko združuješ s treningi. Tako se lahko čim prej vrneš. Če nimaš nikogar in poskušaš poškodbo odpraviti sam, se rehabilitacija podaljša. V smučanju so poškodbe pogoste – udarci, padci. Fino je imeti nekoga, ki ve, kaj v tistem trenutku narediti, trenerji namreč niso specialisti za to. Če je zraven fizioterapevt, lahko takoj ukrepa. Pri nas so smučarske ekipe zelo majhne, medtem ko imajo druge reprezentance s seboj zdravnike, fizioterapevte ... Mi imamo na srečo fizioterapevta, se je pa že zgodilo, da ga ni bilo in smo morali poprositi strokovnjaka iz italijanske ekipe, da nam je priskočil na pomoč.
Zakaj ste izbrali center Althea?
Prvič sem prišla nekaj dni pred poškodbo, na zadnji tekmi pa sem se poškodovala in prišla sem. Glede na svoj seznam poškodb sem v karieri imela že kar nekaj fizioterapij. Zadnji dve sezoni večjih poškodb sicer ni bilo, masaže in terapije sem obiskovala bolj preventivno. Ob resni poškodbi pa je treba vsaj dvakrat na teden obiskovati fizioterapevta. Althea je blizu mojega doma, poleg tega pa je center pridobil še naziv olimpijskega referenčnega športnomedicinskega centra. Nace (Nace Gantar, fizioterapevt v centru Althea, op. a.) je bil pred sedmimi leti naš ekipni fizioterapevt, tako da ga poznam že od prej. Fizioterapevt mora biti oseba, s katero se lahko tudi pogovarjaš, šališ. Poveš mu namreč vse, malo jamraš, izraziš jezo ... Fizioterapevti so tvoji prijatelji, ki te poslušajo in ti svetujejo, ko se jim izpoveš. Mislim, da je Nace tega navajen. Fizioterapija je kakor spovednica. (smeh)
So vaše misli že usmerjene v naslednjo sezono ali še analizirate minulo?
Spomladi se ozreš nazaj na sezono, še vedno rada pregledujem fotografije na telefonu in podoživljam trenutke z olimpijskih iger. Odvisno je tudi, ali se sezone rad spominjaš ali ne. Sama imam lepe spomine na Južno Korejo, pogledam tudi kakšno vožnjo iz Pjongčanga, predvsem zadnjo tekmo, kjer sem imela veliko priložnost, pa vendar ... priložnost zamujena ne vrne se nobena. Tako so moje misli že usmerjene v prihodnost. Sezona za nami je skoraj pozabljena, moramo gledati naprej, delati za naprej. Popadla me je tudi spomladanska utrujenost, vendar jo je lepo vreme že odpravilo. Čez mesec dni me že čakajo hudi treningi, do takrat moramo vsaj malo izprazniti glavo.
Kako pa boste izkoristili tedne, ki so namenjeni počitku?
To je priložnost, da gremo na počitnice. Program je prilagojen, z vajami želim okrepiti telo, da si lahko potem privoščim dva tedna počitka. Takšnega, da se odpočijem, ob morju. Zdaj me čakata dva tedna počitnic v tujini.
Imate sploh željo po daljših potovanjih – glede na to, da velik del sezone preživite na letalih?
No, odvisno od cilja. (smeh) Če greš na morje, v tople kraje, potem ni težav iti na drugo celino. Brez pomislekov. Mislim, da to paše prav vsakemu. Vsak se mora kdaj malo odklopiti, prepustiti uživanju. Smučarji večji del leta preživimo na snegu, gledamo gore, zato grem takrat, ko počivam, z največjim veseljem na morje.
N. A.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del