Franc Smodiš (Bilo je nekoč): Po šovu k hudo bolnemu očetu

15. 3. 2016 | Vir: Nova
Deli
"Sem pa ponosen na to, da 
sem zdržal teden dni brez 
cigaret. Zdaj vem, da zmorem marsikaj zdržati.“ (foto: Planet TV)
Planet TV

Prvi izpadli član resničnostnega šova Bilo je nekoč je postal 55-letni Franc, kovač iz Ruš. Zaslišali smo ga, ali je razočaran, glede na to, da si je seveda obetal zmago.

Kako se počutite ob izpadu?

Nisem zelo razočaran in se počutim presenetljivo v redu. Saj veste, eden mora iti prvi ven in očitno ima Gvido večjo srečo kot jaz, na to pa nimam vpliva.

Je bil ta izpad eden izmed hujših udarcev v vašem življenju?

Ne, seveda ne, vendar bi lagal, če ne bi rekel, da sem bil razočaran. Z veseljem bi še ostal tu. Vsaj tri ali štiri tedne bi zdržal. Po moje dlje ne bi šlo.

Kaj pa na vaš odhod pravi vaša hči Patricija, ki je še v šovu?

Zelo je bila žalostna. Prepričana je bila, da bom jaz dlje ostal v šovu, a se je zgodilo ravno obratno. A mene to ne gane. Jaz pa ne jočem!

Kako dolgo pa bo Patricija ostala v igri?

Ne verjamem, da bo prišla prav daleč. Dam ji dva, največ tri tedne. Vendar bom kljub temu stiskal pesti, da bo zdržala čim dlje.

Je slovo od oddaje lažje zaradi tega, ker boste lahko več časa preživeli z bolnim očetom?

No, v vsakem primeru bi moral iti domov, saj je oče v bolnišnici in v precej slabem stanju. V kratkem bo deležen tudi operacije in ob tem bo vsekakor potreboval mojo podporo.

Ste si z očetom blizu?

Seveda, vendar je med nama precej veliko kilometrov. Se pa vsak mesec zato odpravimo k njemu na obisk v Prekmurje, kjer nabiramo gobe ali pa pomagamo na polju.

Ali obžalujete kakšno ravnanje v šovu, bi kaj spremenili?

Ničesar ne obžalujem. V tednu, ki sem ga preživel v dvorcu, ne bi prav ničesar spremenil. In tudi nobene napake nisem naredil, da bi jo moral obžalovati. Šov mi bo ostal v lepem spominu, seveda pa bi bilo še bolje, če bi zdržal dalj časa.

Menite, da ste se izkazali?

Seveda sem se izkazal. Menim, da so bile moje žlice kljub odločitvi velikega mojstra lepše od Dašinih. Moje so bile vse enake, Dašine pa različnih velikosti. Zato ni bilo ravno pošteno, da so zmagale ženske. A mojster se je pač tako odločil.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Zelo sem ponosen na to, da sem zdržal teden dni brez cigaret. Zdaj vem, da zmorem marsikaj zdržati.

S kom ste se najbolj povezali?

Najbliže sem si bil z Gvidom in Bredo. Z njima sem se najbolj razumel. Tudi z drugimi sem imel dobre odnose, niti eden me ni razočaral in nikomur nič ne zamerim. Prav zato bom izmed vseh najbolj pogrešal prav Bredo, no, pa seveda tudi Patricijo.

Komu privoščite zmago?

Bredi! Vem, da želi z nagrado prenoviti stanovanje. Moja hčerka pa stanovanje že ima.

Komu pa zmage nikakor ne privoščite?

Ah, vsak po svoje si jo zasluži. Le Blaž je mogoče tak, da ničesar ne potrebuje. Saj so doma kar bogati, kolikor mi je znano.

Se je vaše mnenje o resničnostnih šovih kaj spremenilo?

Še bolj cenim zmagovalce, saj je bivanje v šovu zelo naporno. Delo je težko, hrana slaba, marsikaj je treba potrpeti. Največ težav sem imel prav s hrano. Kuhali smo le na vodi, brez maščobe. Tudi soli nam je hitro zmanjkalo. Tako je bila hrana res čisto neokusna.

Bi se v prihodnosti radi prijavili še na kakšen resničnostni šov?

Ne, star sem 55 let in mislim, da je bil ta dovolj.

Kaj bo prva stvar, ki jo boste naredili ob odhodu?

Spil bom eno pivo! Jedel verjetno ne bom nič, sem se kar navadil na majhne porcije.

Zoja Ahlin

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del