Franci Planinšek: "Moj namen ni, da človeka spremenim”

Franci Planinšek: "Moj namen ni, da človeka spremenim” (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
Vir: Story
19. 11. 2015

"Lepota je božanska umetnost, lepota umetnosti pa sad človeške ustvarjalnosti." Stavek, ki pravzaprav ne bi mogel bolje zadeti bistva intervjuja, h kateremu sem z veliko vprašanji pristopila pretekli teden, in hkrati stavek, ki odpre zakladnico prve slovenske knjige o estetski kirurgiji pri nas. Knjiga Lepo avtorja mag. Franca Planinška tokrat namreč znova odpira vprašanje antičnih filozofov o tem, kaj v resnici je lepota. In čeprav je od njihovih začetkov minilo 15 stoletij, se danes morda bolj kot kdaj prej zdi, da se odgovor na to vprašanja izogiba svojemu epilogu ... 

Story: Ko govorimo o lepoti, vedno rečemo, da imajo vsake oči svojega malarja. Sicer pa se lepota lahko v resnici matematično izračuna, kajne?

Kljub temu pa so vseeno najpomembnejši občutki. Narava je v naš ustroj dala center za lepo, nekaj, kar nas vznemiri, ko vidimo nekaj lepega, oz. da nas ob pogledu na druge stvari navda občutek gnusa.

Story: Kaj pa genetika?

Namen narave je ohraniti najboljši genetski material. To je bistvo evolucije in to je neminljivo. Torej, rečemo lahko, da imajo oči res mnogo malarjev, ampak tisti pravi malar je evolucija.

Story: Naslov vaše knjige je Lepo ... Kaj pa je za vas lepo?

Tisto, kar v meni zavibrira kot lepo, kar pri meni povzroči emotivni občutek lepega. Včasih je lepo nekaj, kar vas spominja na čas, poln emocij, nekaj, kar vas spomni na otroštvo, na veliko ljubezni ... Pa ni rečeno niti, da gre za stvar, ker je lahko zvok prav tako lep. Torej, ni nekaj, kar bi vizualno ocenil za lepo, je pa povezano z emotivnim naborom, ki ga sproži. Kaj je lepo, je v resnici nemogoče definirati. O tem se že stoletja sprašujejo filozofi, vključno z našimi v knjigi.

Story: Torej, je boljše vprašanje, zakaj so stvari lepe?

Ljudje rečejo, da je lepa gazela, da je lep zajec ... Ampak zakaj? Ugotovimo lahko, da osnova temelji na pravih razmerjih. In bistvo je to, kar je Leonardo da Vinci določil z zlatim rezom proporcem, ki veljajo v naravi pri vseh stvareh, ki so pri ljudeh kategorizirane kot lepe.

Story: Potem vaša knjiga Lepo predeluje ta del?

Da bi v njej govorili samo o estetski kirurgiji, se mi je zdelo malo premalo in preveč plehko obenem. Zdelo se mi je, da se je treba spraševati o globljem pomenu vsega - kaj je estetska kirurgija in kje je njeno mesto v današnji družbi. Kako nanjo gledamo s sociološkega, antropološkega in psihološkega vidika.

Story: Verjetno pa predvsem filozofskega, glede na to, da je besedilo za vašo knjigo prispeval tudi Edvard Kovač, teolog in filozof?

Zakaj bi kdo posegal v telo, ki je v resnici dano od Boga? V resnici je bistvo vsega, da pomagaš človeku, da začne normalno živeti. Da kot estetski kirurg pomagaš duši, ki je ujeta v telesu, v katerem se ne počuti dobro. Jaz kot kirurg poskušam le razprostreti bistvo in lepoto te duše. Je pa zato pomemben pogovor s strankami.

Story: In vi slovite po resnično dolgih pogovorih, kajne?

Mislim, da je moj najdaljši pogovor trajal dve leti. K meni je prišla gospa, ki je imela veliko željo, ampak me v prvem pogovoru ni prepričala, potreboval sem dovolj podatkov, da sem presodil, da je poseg upravičen.

Story: So vaši pogovori tako dolgi zato, ker se ljudje v resnici zelo impulzivno odločamo za estetske posege?

To niso maske za eno vlogo ali za prehod po mestu. Kaj bi se potem zgodilo po nekaj mesecih - bi si ljudje želeli nadeti novo masko? Pomembno je, da pri pacientu začutimo, ali je njegova želja po spremembi stalnica.

Story: Ker je verjetno zelo veliko modnih muh?

Estetska kirurgija ne gre skupaj s trendi. Lepota je nad njimi. V tem svetu lahko skačeš z enega trenda na drugega, kar pa res ni namen estetske kirurgije, celo nasprotno, temu se mora ubraniti. Pravzaprav je najbolj narobe svet takrat, ko začne estetski kirurg slediti trendom ...

Story: V resnici potem govoriva o lepotnih idealih, ki so se spreminjali prek desetletij?

Ja, ideali lepote se spreminjajo s trendi, oblikovalci, načinom, kako predajajo svoje reklame in kakšne ljudi ocenjujejo za lepe. Pri meni pa gre za to, da prepoznam dušo in kaj bo ta duša nosila, kako bo delovala v novi podobi.

Story: Nova podoba?

Moj namen ni, da človeka spremenim, ker mislim, da je vsak od nas lep, kakorkoli si že to vzamete. Ljudje imajo kakšno anomalijo, nikakor pa ni namen estetske kirurgije spreminjati ljudi. To je narobe. Če pogledate zmedenost ljudi z ogromnimi zadnjicami, velikanskimi dojkami in pretirano popravljenimi obrazi ... Takšen videz ni v skladu z naravnim in to ne more biti lepo. Sicer pa je bistvo, da so oni srečni. Pri meni bi takšna dekleta potrebovala dolge pogovore, da bi me prepričala o posegu. Trajali bi več kot dve leti, kot sem prej rekel ...

Story: Kakšen primer?

Pred leti je bil pri nas priljubljen orientalski videz. Takrat so dekleta prihajala k meni, ker so želele oči v obliki mandljev. Meni se je zdelo to skregano z logiko. Slovenci s postrani očmi in japonski z evropskimi ...

Story: In ko sva že pri tej temi, kakšne so v resnici anatomske značilnosti Slovenk?

Pri nas je stičišče večjih narodov, kar je za lepoto dobro. Zato Slovenke slovijo kot lepe ženske. Spomnim se, ko sem kot gimnazijec prvič obiskal Anglijo in sem bil šokiran, ker nisem videl nobene lepe ženske. Takrat so bili še zaverovani v svoje angleško poreklo in skoraj bogokletno je bilo, da so se plodili z drugimi rasami. Če pa pogledate zdaj, so zelo lepi, še posebej Londončani, ker tam zdaj živijo narodnosti z vseh koncev sveta. Če pa se vrneva k vprašanju, Slovenke imajo lepe čeljusti in ličnice ter polkrožna čela.

Napisala Kaja Milanič
Fotografije Helena Kermelj

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story46/2015

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 46/2015

Story 46/2015, od 12. 11. 2015