O pokojnem velikanu šovbiznisa Franku Sinatri je bilo napisano in povedano že (skoraj) vse, zato je o njem zelo težko izvedeti kaj novega. Njegova najnovejša biografija pa vendarle razkriva nekaj doslej neznanih podrobnosti iz njegovega razburljivega življenja.
Ob koncu oktobra je izšla knjiga Sinatra: The Charmain, ki jo je napisal James Kaplan in ki na več kot tisoč straneh opisuje skoraj vse, kar se je od trenutka, ko je leta 1954 za film Od tod do večnosti osvojil oskarja v kategoriji najboljšega igralca v stranski vlogi, do njegove smrti leta 1998 dogajalo v življenju Franka Sinatre. Če želite dobiti še boljši vpogled v življenje legendarnega pevca in igralca, pa posezite po Kaplanovem predhodnem knjižnem delu z naslovom Frank: The Voice, ki je izšlo leta 2010. V njem je na 900 straneh podrobno opisano obdobje od njegovega rojstva 12. decembra 1915 do leta 1954. Kaplan, ki je torej pravi 'naslov' za vse Sinatrove oboževalce, je v svoji novi knjigi do najmanjših podrobnosti opisal nekatere dogodke in navedel dejstva o 'The Voiceu', ki jih večina do zdaj še ni poznala. Za vas smo ob 100-letnici njegovega rojstva izbrali nekaj najzanimivejših:
V obdobju velikih italijansko-ameriških pevcev je nameraval objaviti album z italijanskimi pesmimi. Edina, a dovolj velika težava je bila v tem, da ni znal več od dveh, treh besedic italijanskega jezika.
Kadar je bil sam, je najraje poslušal skladatelja Giacoma Puccinija, na drugem mestu njegove lestvice najljubših skladateljev pa je bil Ralph Vaughan Williams.
Billie Holiday je označil za osebo, ki je v glasbenem smislu najbolj vplivala nanj, čeprav je legendarna glasbenica malo pred svojo smrtjo izjavila: "Samo pokazala sem ti, kako lahko malo obrneš note, Frankie, to je vse!" Po smrti svoje vrstnice, ki se je za vedno poslovila leta 1959, več dni ni prišel iz svojega stanovanja, v katerem je samo pil, jokal in poslušal njene albume.
Leta 1956 je zapustil prizorišče snemanja filma Carousel, ker se je sprl z režiserjem. Istega leta je na konvenciji demokratov nekemu visokemu politiku, ki mu je položil roko na rame, ostro zabrusil: "Umakni roko z obleke, kreten!"
Kot znan ljubiteljski fotograf je za naslovno stran revije Life posnel fotografijo legendarnih boksarjev Muhamada Alija in Joeja Frazierja, ki je napovedovala njun dvoboj.
My Way, eno svojih največjih uspešnic, je naravnost sovražil, pri srcu pa mu ni bila niti druga velika uspešnica z naslovom Strangers in the Night, saj je mislil, da govori o dveh gejih v baru.
Slikal je zato, ker ga je to početje sproščalo, ni pa znano, kako dober je bil v tem in ali je katera od njegovih slik 'živa' še danes.
Bil je povezan z mafijo, in to na način, ki še danes ni povsem pojasnjen. Kaplan trdi, da se je navduševal nad mafijci in oni nad njim, čeprav številni dvomijo o tem. Kakorkoli že, dejstvo je, da se je družil z Luckyjem Lucianom, Williejem Morettijem in Joejem Fischettijem, ki je bil povezan z Alom Caponom.
Sam je produciral svoje albume, kar mu je šlo odlično od rok. Na snemanjih nikoli ni dvakrat zapel iste pesmi, saj je že v prvem poskusu zadel prav vsak ton in vzdih.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču