Frenk Nova o naših gasilcih, ki da so evropski fenomen

Čeprav ga ima veliko, pa mu še vedno ob strani manjka tista prava ljubezen, ki bi ga popeljala skozi vse radosti družinskega življenja.

Na začetku lanskega novembra so Loško dolino prizadele hude poplave. Tudi sami ste se kot domačin zavzemali za pomoč na različnih koncih. Kaj je tisto najbolj grozno, kar je ostalo?

Največja zahvala pri vsem gre vsekakor gasilcem in civilni zaščiti, kar je verjetno tudi evropski fenomen. Mi si pomagamo, kolikor lahko. Že med žledom smo si izposojali agregate, dokler ni prišla elektrika, nekje je to trajalo tudi 15 dni oz. v nekaterih vaseh še dlje. Tudi obveščanje medijev je bilo med žledom pomembno, saj so novinarji potrebovali kar nekaj dni, da so prišli sploh do prizadetega področja. Najbolj groz­no je ljudem, ki jih je v tem obdobju poplavilo in so se morali nekateri celo prvič izseliti od doma. Mislim, da ni hujšega. Spomin na ledeno grozljivko pa bo še dolgo v glavah, tako kot tudi pokanje dreves, popolna telekomunikacijska in električna tema.

Kako si je pokrajina od takrat opomogla? Kako danes ljudje prestajajo zimo?

Mislim, da smo Notranjci kar trdni ljudje, se je pa res v te prelepe kraje vse zgrnilo naenkrat, tudi odpuščanja z delovnih mest, in se bo verjet­no v naslednjih letih marsikaj spremenilo. Mislim, da bo trajalo nekaj časa, da se v nekaterih domovih stvari uredijo in postavijo v normalen tek. Drugače pa je zima čisto takšna kot vsaka, malo bolj hladen in oster zrak kot drug­je, iz dimnikov prihaja bel dim bukovih drv – pravljično kot vedno. Gozdovi si pa dolgo ne bodo opomogli in bo trajalo nekaj časa, da se vse pospravi, večina lesa pa bo propadla. Na žalost.

Pomagali ste tudi z dobrodelnim nastopom in koncertom, ki ste ga priredili v osnovni šoli, ki ste jo nekoč obiskovali. Kakšni so spomini na vašo osnovno šolo?

Moji kolegi, glasbeniki iz Loške doline, so predlagali, da nekaj naredimo, in me povabili k sodelovanju. Kot smo ugotovili, smo menda prvič nastopili vsi skupaj na istem odru. Različne generacije, različni glasbeni stili s podporo godbe na pihala, pri kateri sem tudi sam igral skoraj 20 let. Na šolo me veže ogromno lepih spominov, saj sem se velikokrat kot glasbenik vračal tja. Imel sem nastope v vrtcu in preživel nekaj generacij valet. Bil sem tudi na sinovi valeti. To je vedno nekaj posebnega, malo obujaš spomine, slišiš kakšno anekdoto, prve zaljubljenosti. Lepi spomini, ni kaj. Spet sediš v učilnici, kot pred veliko leti, in iz druge vrste obujaš spomine.

V ta namen ste napisali tudi pesem z naslovom Čas za norosti. Kakšen pomen nosi?

Razmišljal sem, kaj lahko za­igram. Doma je vedno najlepše nastopiti in tudi malo težje kot drugje. Zato sem se odločil, da poleg starih predstavim tudi dve pesmici, napisani čisto na novo, ki ju ni v bistvu slišal še nihče. Ena je Dobro jutro, sreča, druga pa Čas za norosti. Slednja bo tudi najnovejši singel skupine Sopranos. Ko sem pesem predstavil skupini, so bili čisto navdušeni, saj je res nekaj posebnega. Vsak se najde v njej, pa tudi na koncertu je marsikdo potočil kakšno solzo. Dejansko opisuje leta odraščanja, prvih ljubezni, prvih razočaranj, prvega soočenja z življenjem. Mogoče malo bolj opisuje moja dijaška leta, ko sem že nastopal po raznih odrih po Notranjskem, res se je dogajalo.

Kako se s člani skupine Sopranos razumete?

Pred kratkim smo izdali skladbo Privlačno, ki govori predvsem o prejšnjem letu in o našem počutju glede na vso situacijo okoli nas. Vsekakor je tudi zadnja nabita s pozitivnim nabojem kot vse naše skladbe. Kot skupina smo kot druga družinica, radi smo skupaj, radi smo na odru in pustimo se pri miru, ko je vsak s svojo prvo družino. Lepo se dopolnjujemo, vsi imamo že neke izkušnje, upoštevamo mnenje vsakega, potem pa obvelja moja.

Kako je bilo odraščanje na vasi? Nekako se vsi med sabo poznate in tudi ljubezni se precej prepletajo ... Se spom­nite svoje prve ljubezni?

Odraščanje na vasi je vsekakor manj stresno kot v mestu. Tudi zdaj je tako. Naučiš se tudi delati, postaneš samostojen. Že kot otrok moraš biti inovativen in s polno domišljije, da so igre zanimive. Predvsem pa smo bili veliko na svežem zraku, včasih celo popoldne pa vse tja do večera. Večinoma se nimaš kam dosti skriti, da ne bi še drugi vedeli, kje si bil in s kom. Vsi se med sabo poznamo, vse generacije, tako starejši kot mlajši. Vedno me podrezajo ali jaz njih, saj imam z vsakim kakšen del zgodovine. Če ne jaz, pa moja družina. Tudi ko grem na banko, pošto ali v gostilno, potrebujem kar nekaj časa, da pridem domov. Sicer pa tudi sam rad počvekam z ljudmi o tem in onem. No, to je zame čar doline. Prva ljubezen je bila močna in kratka, to vem. O tem sem celo napisal pesem, in to je moj spomin.

Kako sta se razumela s sestro Mojco?

Bila sva nerazdružljiva in zelo povezana. Po eni strani sva si pomagala in po drugi nagajala. Skupna pa nama je strast do glasbe. Cele dneve sva prepevala Abbo, Beatle, pela v pevskem zboru in skupaj nastopala. Tudi v mojem prvem bandu Terpo, ki ima ravno letos 30 let od ustanovitve.

Že nekaj časa ste tudi samski. Kako pa je na ljubezenskem področju? Ste preveč zahtevni ali enostavno med oboževalkami ni tiste 'ta prave'?

Ljubezni ne iščem med oboževalkami, no, mogoče. Ljubezen pride in gre, in to mi je jasno kot beli dan. Jaz vedno prepevam in pišem o ljubezni tako, da mi nikoli ne manjka. Mislim pa, da jo tudi živim s svojo pozitivnostjo in normalnostjo. Imel sem tri dolge in lepe zveze in za nič mi ni žal. No, mogoče zato, da se niso obdržale. Trenutno se raje bolj posvečam delu na vseh področjih in sem strupena kombinacija poslovneža in povrhu še glasbenika. Mislim, da je to najhujša kombinacija za normalno žensko. Mogoče potrebujem nekoga, ki tudi veliko dela, potem pa prav tako na polno uživa. Ob vsem tem pa tudi nekoga takšnega, ki zna biti kdaj tudi sam.

Kaj vam sploh ljubezen pomeni?

Ljubezen je najboljše gorivo, ki ga človek lahko ima, saj jo lahko deliš z drugimi in je zelo širok pojem. Ljubezen je ogrom­na. Partnerski odnos med dvema osebama je biti prijatelj, ljubimec, opora, sodelavec, če je treba. Predvsem je pomembna strast dveh, da uživata v vsakem trenutku, ko sta skupaj.

4 na kratko o Frenku Novi

1. Moj novi izziv je:

• a.) najti ženo
• b.) čim več nastopati
• c.) najti ljubezen

2. Z veseljem ...

• a.) pomagam prijateljem
• b.) se ukvarjam z vnukom
• c.) poprimem za kitaro in zapojem

3. Moje nepozabno doživetje je bilo ...

• a.) potovanje po Indoneziji
• b.) kopanje na Hrvaškem
• c.) plavanje z delfini

4. Zjutraj vedno:

• a.) preberem sveže novice
• b.) poslušam radio
• c.) preverim elektronsko pošto

MIMA

Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji