Gaber Keržišnik, eden najbolj izvirnih športnih komentatorjev na svetovni motošportni sceni, je multitalent z obširnim znanjem motoroznanstva je novinarsko pot začel že v osnovni šoli. Pot do komentatorske kabine se je zanj odprla logično in natančno po črki zakona privlačnosti.
"Šlo je step by step, kot zelo logično nadaljevanje vsega, kar sem počel," se je za revijo Playboy razložil Keržišnik. "Nekje konec osnovne šole, kjer sicer nisem bil najbolj priden, so mi pa šli dovolj dobro prosti spisi, sem poklical na Delo v uredništvo revije Ž takratnega urednika Jonasa Žnidaršiča in ga vprašal, ali potrebuje koga, ki bi napisal kaj o motorjih in avtih. »Pridi!« mi je rekel in tako sem takoj postal del precej zanimivega uredništva. Tam so bili Matjaž Ambrožič, Dražen Štader, Sonja Javornik in drugi zanimivi liki, in dokler ni šlo tam na Delu vse v maloro, smo dobro delali. Eno tako zanimivo mladinsko revijo. Ko ni šlo več, sem se takoj začel ozirati za alternativo pa sem od dobrega frenda, katerega babica je delala kot pomočnica v kuhiniji v Pen clubu pri Mikiju, izvedel za tamkajšnjo predstavitev nove revije Grand Prix. Spet sem dvignil telefon in vprašal, ali lahko kako prispevam. Takrat sem že veliko po dirkah hodil, večinoma s Karimom Babićem, nekaj sem vedel o sceni in kar veliko o motorjih in dirkah. Prišel sem na uredništvo, kjer so bili Drozg, Ališič, Lukič, Dobrin in Golob in tako sem globlje in globlje rinil v to nesrečno motociklistično novinarsko zgodbo. Drozg je svoj imperij širil z dodatnimi revijami, kot to počne še danes, in jaz sem pri večini edicij tudi sodeloval. Najprej sem hodil samo na dirke kot reporter, potem pa začel tudi pisati teste motociklov, pozneje celo avtomobilov."
Na televizijo je po radijski epizodi nato prišel malce drugače.
"Takrat je bil Miran Ališič nekakšen šef vsega tega avto-moto ferajna na POP TV-ju in jaz sem ga ves čas žlajfal, da bi morali poleg formule na Popu imeti še motoGP. Da je to bolje bolj zanimivo. Ko je končno res prišlo tako daleč, so me enkrat poklicali na avdicijo. Pred mikrofonom sem imel sicer lepo kilometrino, o komentiranju pa nisem vedel nič. Dali so nam tri dirke, na blef, posnete na kaseto, mi pa smo jih morali odkomentirati. No, in zdaj sem, kjer sem, že skoraj deseto leto, David Stropnik, ki je bil tudi na avdiciji, pa je redaktor programa MotoGP, torej moj sodelavec v studiu v Ljubljani."
Princip 'kar hočeš, hoče tebe' za Gabra Keržišnika, ki se danes po svetu potika z neomajno radovednostjo in s svojo gumijasto raco, velja kot pribit, z eno samo izjemo: šefom ni nikoli uspelo, da bi ga navdušili za komentiranje formule ena.
Gaber, ki ga Valentino Rossi kliče Gabor, je upornik z razlogom: v življenju dela samo in izključno tisto, kar ga veseli in v čemer je najboljši. Če že kaj, bi ga iz komentatorske kabine spravil le mega dobitek na lotu, pa še v tem primeru bi najverjetneje ustanovil dirkaško moštvo in osebni koledar bi se mu 18-krat na leto znova prekril s koledarjem dirk motoGP.
Preberite več na Playboy.si
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču