Gaber Keržišnik: V paketu ... z motorji!

"V 60. in 70. 
letih so bili 
dirkači veliki 
plajboji, ki 
so dekleta 
menjavali kot 
za šalo." (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Nova
17. 5. 2016

Ljubitelj oktanskih športov, jeklenih konjičkov in hitrosti. Gaber Keržišnik, komentator dirk Moto GP, vsako drugo nedeljo navdušuje ljubitelje motociklizma, ki stiskajo pesti za svoje junake na progi.

Mi smo ga na sončno aprilsko dopoldne povabili na kavo, kamor se je pripeljal ... z motorjem, seveda.

Številni vas poznajo predvsem po glasu, ki spremlja dirke Moto GP. Je bila to že od otroštva vaša sanjska služba?

Ja, lahko bi tako rekli. Že v drugem razredu osnovne šole sem od očeta dobil moped, ki sem ga hranil v njegovi službi, saj mislim, da mama takrat za to sploh še ni vedela. Že v osnovni šoli smo s prijatelji hodili na Grobnik, kjer smo pasli oči ob dirki za Veliko nagrado Jugoslavije. Do Reke smo se pripeljali z vlakom in štopali naprej do Grobnika. Spali smo v spalnih vrečah pod nadstreški in se švercali čez ograjo v bokse, dokler nas niso varnostniki vrgli ven. Že takrat sem si želel biti del tega cirkusa, a mi je bilo takoj jasno, da ne bom postal dirkač. Zato potrebuješ določene pogoje in pa seveda 'jajca'. Nikdar si nisem mislil, da bom postal komentator, vedno pa sem si želel, da bi bil del kakšnega moštva.

So k vaši odločitvi pripomogla tudi mična dekleta, ki so v dirkaških vodah?

Ah, teh pa ni toliko, kot bi si kdo mislil. V 60. in 70. letih so bili dirkači veliki plajboji, ki so dekleta menjavali kot za šalo. Takrat jih je res bilo ogromno. Tega zdaj že davno ni več. Tudi deklet, ki bi se jih v dirkaškem paddocku trlo, ni, saj danes potrebujejo prepustnico, da bi sploh lahko prišle tja. Vse tiste hostese pa pridejo običajno šele v soboto ali nedeljo. Žal pa tudi časa nima nihče za te stvari. Tam vsi delajo, tam se vsem nekam mudi.

Seveda, saj se morate posvetiti dirkačem. Slišala sem, da vas Rossi kliče kar 'Gabor'. Kako blizu ste si z dirkači?

Ja, pa ne samo on. Še se najde kdo, ki si težko zapomni moje ime. Madžar Gabor Talmacsi je bil pred leti svetovni prvak, zato moje ime hitro poenostavijo z njegovim, ker jim zveni podobno. Dirkači sicer vedo, o kod smo, vendar pa ne sklepamo ravno silnih prijateljstev. Novinarskih ekip, ki bi bile prisotne tudi zunaj sezone in na večini prizorišč res ni veliko, zato si nas po vseh teh letih že zapomnijo. Evo, Gašperja, snemalca Miho in pa Boštjana. Skupaj smo super ekipa, s sodelavci v Ljubljani, Niko, Tadejem in Davidom pa prav vsi enako zaslužni, da danes toliko ljudi gleda dirke Moto GP.

Ste velik navdušenec nad motorji in dirkanjem. V preteklosti ste se v tem preizkusili tudi sami.

Seveda, kot mulcu se ti to zdi zelo imenitno. Nisem bil še niti polnoleten, ko sem si kupil prvi dirkalni motor, šel sem na dirko in pristal na zadnjem mestu. Razočaranje! Skoraj deset let sem nato z motorji dirkal predvsem iz veselja. Hitro mi je postalo jasno, da ne bom svetovni prvak, vendar je bil to neke vrste hobi, kot recimo ribolov.

Koliko motorjev pa je trenutno v vaši garaži?

No, v garažah. Do pred kratkim sem imel 22 motorjev, potem pa sem si rekel: 'Ma kaj mi jih bo toliko vse skupaj?!' Včasih prodam nekaj motorjev, vendar mi je v istem trenutku žal in spet takoj kakšnega kupim. Začaran krog! Zdaj imam okrog 15 motorjev. Pa da ne bi mislili, da sem bogataš. To so stara jajca, brez resne vrednosti, saj me zadnje čase veselijo vintage motorji, kot so cafe racerji. Imam pa tudi kar nekaj starih avtomobilov, vse od cadillaca pa do forda T modela iz leta 1926.

No, na motorju je mogoče početi kar nekaj stvari. Ste že kdaj počeli tudi 'tisto'?

Kaj?! Ah, kje, to pa res še ne. Motor pa res ni udoben za take stvari, pa tudi zame to nima posebnega čara. A ni to bolj fama? Že tako zelo malo kilometrov prevozim v dvoje, saj se mi zdi to velika odgovornost. Na motorju si precej izpostavljen. Če imaš nekoga zadaj, pa odgovarjaš tudi zanj.

Ne mara motorističnih zborov!

Za potovanja z motorjem Gabru na žalost ne ostane veliko časa. "Poleti v dvoje kam na dopust. Najraje na jadrnico, da vsaj delno upravičiva ceno priveza in vzdrževanja barke," v smehu pove komentator. Gaber sicer ne mara klasičnih motorističnih zborov. "Enkrat pred leti sem se ga udeležil še kot mulec. Preglasna glasba, smrad, vročina, prah, umazana stranišča, zažiganje gume, nerazumno navijanje motorjev pozno v noč in ukrajinske striptizete na odru me pa res ne morejo navdušiti. Obup! V tem se res ne vidim, zato na podobne dogodke ne hodim več."

■ Nika Arsovski

Priporočamo